Kot bi se zdravili 15 metrov pod morjem

Hiperbarična komora oz. barokomora je nadtlačna posoda, v kateri pacient prek obrazne maske vdihuje 100-odstotni medicinski kisik. "S povečanjem atmosferskega tlaka in vdihavanjem zelo visokih koncentracij kisika dosežemo, da se kisik v krvi raztopi, kar pomeni njegovo boljšo distribucijo po telesu. To je še posebej pomembno za tkiva, v katerih primanjkuje kisika. Pri dekompresijski bolezni, na primer, se zaradi povišanja atmosferskega tlaka in visoke koncentracije kisika hitreje raztapljajo in iz telesa odstranjujejo mehurčki dušika," pojasnjuje dr. Sabina Zadel Topić iz medicinskega centra Diagnostika Clarus.

S hiperbarično medicino se je prvič srečala na zdravstveni fakulteti v sklopu predavanj iz fiziologije. "Fiziološki oz. patofiziološki procesi v hiperbarični medicini so se mi zdeli fascinantni. Izjemno zanimivo je, kako s tlakom in s plini, ki jih vdihavamo, vplivamo na procese v telesu. Kasneje sem se s potrebo po zdravljenju v hiperbarični komori nekajkrat srečala med delom v urgentni medicini. Leta 2016 sem odšla na prvo izobraževanje iz hiperbarične medicine v San Antonio v Teksasu, potem pa še na skoraj štirimesečno usposabljanje iz hiperbarične in podvodne medicine v Zagreb."

V Sloveniji paciente zdravijo od leta 2006 

V tujini je status hiperbarične medicine urejen že dolgo. Gre za dobro znano obliko zdravljenja, opravljenih pa je bilo veliko študij, ki dokazujejo dobre učinke tovrstnega zdravljenja za številna bolezenska stanja. 

V Sloveniji smo z zdravljenjem pacientov na ta način v Centru za baromedicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani začeli šele leta 2006, čeprav je dr. Igor B. Mekjavič z Instituta Jožef Stefan že leta 1989 v Slovenijo pripeljal prvo hiperbarično komoro in ustanovil prvi laboratorij za baromedicino pri nas. Večmestno hiperbarično komoro imajo tudi v bolnišnici Valdoltra, v Sloveniji pa obstajajo še trije zasebniki, ki imajo od ministrstva za zdravje dovoljenje za zdravljenje s hiperbarično kisikovo komoro – eden je v Kopru, drugi v Malih Laščah, tretji pa v Ljubljani.

Z namenom ozaveščanja in izobraževanja o tej še dokaj neznani dejavnosti je bilo pred kratkim ustanovljeno tudi Zdravniško društvo za hiperbarično in podvodno medicino.

Na zdravljenje le k strokovno usposobljenemu osebju 

Hiperbarična medicina je zdravstvena dejavnost, za katero je potrebno dovoljenje ministrstva za zdravje. Evropski komite za hiperbarično medicino in Evropsko podvodno in baromedicinsko društvo sta 20. decembra lani podala skupno izjavo, da mora tudi zdravljenje z nizkimi tlaki (do 1,5 bara oz. ekvivalentno 5 metrov globine v morju) biti odrejeno s strani zdravnika in strogo nadzorovano s strani izučenega zdravstvenega osebja. Razloga za to sta vdihavanje večje koncentracije kisika, ki je zdravilo, ter sprememba atmosferskega tlaka.

"Kombinacije teh dveh pogojev je pravzaprav zdravljenje in kot pri vsakem drugem zdravljenju tudi tu lahko pride do neželenih stranskih učinkov in zapletov. Riziko zaradi povečane koncentracije kisika in riziko barotravme, ki lahko nastane pri nenačrtovanih spremembah tlaka v komori ali pa pri slabem vodenju pacientov sta tista, zaradi katerih ni mogoče določiti varne meje kombinacije povišane koncentracije kisika in tlaka. Laična javnost ali medicinsko osebje, ki ni izurjeno v hiperbarični medicini, zapleta, če pride do njega, ne bo znalo rešiti," opozarja dr. Zadel Topićeva.

Od dekompresijske bolezni, tinitusa, do long covid sindroma 

Hiperbarična kisikova terapija mobilizira matične celice iz kostnega mozga, poveča nastajanje kolagena, kapilar, deluje antibakterijsko, zmanjšuje otekline, modrice, bolečine, uravnava imunski odziv, nastajajo spremembe deoksiribonukleinske kislina (DNK), ki naj bi imele "antiageing" učinek itd.

Pri nas je iz obveznega zdravstvenega zavarovanja plačanih relativno malo stanj, pri katerih se hiperbarična medicina lahko uporablja kot glavna ali adjuvantna oblika zdravljenja. Med njimi so dekompresijska bolezen, zastrupitve z ogljikovim monoksidom, zračna embolija, poobsevalne okvare in problematične rane, plinska gangrena, kronični osteomielitis, travmatske periferne ishemije, nezavesti ob sprejemu v bolnišnico, daljše izgube zavesti v poteku zastrupitve, nevropsihološki simptomi, znaki, ki ne izzvenijo po eni uri zdravljenja s 100-odstotnim kisikom, ishemije, nekroze srčne mišice, motnje srčnega ritma, nosečnice s simptomi zastrupitve ali ravnijo karboksihemoglobina na 10 odstotkov.

V tujini pa na podlagi dokazov iz študij priznavajo še več indikacij – med njimi so nenadna izguba sluha ali tinitus, nenadna in neboleča izguba vida, huda anemija, opekline itd. Vse več študij pa nakazuje učinkovitost zdravljenja s hiperbarično kisikovo terapijo tudi pri vnetnih črevesnih boleznih, vaskularni demenci, long covid sindroma, migrene, Raynodovem sindromu, Bellovi parezi, nekrozi glavice stegnenice itd.

Kot bi se zdravili 15 metrov pod morjem  

Hiperbaričbe komore so lahko enomestne ali večmestne. "Večmestna je večja, ob pacientu gre vanjo tudi strokovno osebje, zato je najprimernejša za paciente z zelo resnimi bolezenskimi stanji. Enomestne komore so manjše, pacienti po navadi lahko vidijo ven in lahko, na primer, gledajo televizijo. Še ena prednost enomestne komore je ta, da lahko terapijo časovno in tlačno popolnoma prilagodimo pacientu."

Komore se razlikujejo tudi po tem, koliko atmosferskega tlaka zdržijo. V njihovem centru imajo komoro, ki je testirana do štirih barov, kar je enako 40 metrom globine pod morjem. Zdravljenje pa običajno poteka na tlaku do 2,5 bara, kar je enako 15 metrom globine pod morjem, pri določenih urgentnih stanjih zdravljenje poteka tudi na višjem tlaku. Večmestne komore, kot jih imajo na medicinski fakulteti, pa zdržijo še nekoliko višje tlake.

Gledanje televizije med 'potopom' 

Dr. Zadel Topićeva se s pacientom najprej pogovori, ga pregleda in se opredeli, ali je ustrezen kandidat za zdravljenje s hiperbarično kisikovo komoro. Če ustreza kriterijem, določi vrsto terapije in število tako imenovanih potopov.

"Pacient se obleče v 100-odstotna bombažna oblačila, na obrazu ne sme imeti nobenih kozmetičnih produktov, na laseh pa nobenega laka ali gela. Usede se v komoro in namestimo mu neprodušno masko z dvema regulatorjema. Ko vdahne, se odpre cev, v kateri je dovod 100-odstotnega kisika, po drugi cevi pa gre ven izdihan zrak. Med dvigovanjem atmosferskega tlaka v komori je zelo pomembno sodelovanje med pacientom in operaterjem komore. Ko dosežemo želeni tlak, se pacient lahko sprosti in uživa," opisuje.

Čas in atmosferski tlak določijo glede na pacienta in indikacijo zdravljenja. "Po terapiji pacient nima nobenih omejitev, ko se telo enkrat navadi, je občutek pravzaprav zelo svež."

Takšno zdravljenje je po besedah naše sogovornice primerno za vsakogar, ki nima absolutnih ali relativnih kontraindikacij. Absolutni kontraindikaciji sta t. i. nezdravljen pnevmotoraks (raztrgana pljuča) in visoka vročina. Relativnih kontraindikacij pa je kar nekaj, med drugim kronične bolezni pljuč, akutna okužba dihal, srčno popuščanje, napredovale bolezni srčnih zaklopk, epilepsija, nekatere bolezni oči, kemoterapevtiki, nezmožnost izenačevanja tlaka v srednjem ušesu in obnosnih votlinah, nosečnost, klavstrofobija.

'Hiperbarična kisikova terapija ni čudežna in vsemogočna' 

Pacienti, ki obiskujejo njihov medicinski center, imajo zelo pester nabor zdravstvenih stanj: nenadna nastala naglušnost oz. izguba sluha, tinitus, rane po poškodbi ali operativnem posegu, kroničnime vnetne črevesne bolezni, long covid sindrom, poškodbe, stanje po možganski kapi, migrene, nepojasnjene bolečine v sklepih in mišicah ...

"Zelo dobre izkušnje imamo z zdravljenjem ob nenadni izgubi sluha. Tistim, ki so prišli na terapijo pravočasno, se je sluh v večini povrnil po relativno malem številu terapij. Tudi rane se zelo hitro zdravijo, če so problematične potrebujejo dalj časa. Migrenski napad se s hiperbarično terapijo umiri, prav tako npr. nepojasnjene bolečine v sklepih in mišicah. Vnetne črevesne bolezni lahko (ob redni terapiji, predpisani s strani gastroenterologov) spravimo v remisijo ..."

Rezultati so dobri, pravi, a hkrati opozori, da hiperbarična kisikova terapija ni čudežna in vsemogočna. "Zna biti pa odločilna oz. pomembna adjuvanta terapija pri mnogih patoloških zdravstvenih stanjih, še posebej, če pacient pride na terapije pravočasno."

Da se zdravstveno stanje pacientu izboljša, je običajno potrebnih okoli 20 ali 30 "potopov". Samoplačniška cena je okoli 120 evrov na potop, potrebe pa so velike, zato si dr. Zadel Topićeva želi, da bi kmalu lahko delali tudi na koncesijo. "Laična javnost je tovrstno zdravljenje sprejela in se kar precej zanima zanj, še bolj pa me veseli, ko jih v komoro napotijo zdravniki. Imeli smo kar nekaj primerov iz različnih vej medicine in upam, da se bo v prihodnosti mesto hiperbarične medicine še bolje postavilo," zaključi.