Zgodbe

Zgodba o neverjetni vzdržljivosti Shackletona in njegove posadke

Cape Town, 13. 03. 2022 10.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
0

Po več kot sto letih je zgodba o potopljeni ladji Endurance neverjetnega britanskega raziskovalca Ernesta Shackletona dobila svoj epilog. Člani odprave Endurance22 so namreč na dnu Weddllovega morja na vzhodni strani Antarktike pred tednom dni odkrili njene razbitine, ki so izredno dobro ohranjene. A bolj kot njegova odprava na Antarktiko je odmevala zgodba o neverjetnem pogumu in vzdržljivosti raziskovalca ter njegove posadke. Namreč, prav vsi so preživeli brodolom.

Člani odprave Endurance22 so sredi tedna sporočili, da so v Weddllovem morju končno odkrili razbitine ladje Endurance (Vzdržljivost) britanskega raziskovalca Ernesta Shackletona, ki je potonila med njegovo ekspedicijo na Antarktiko leta 1915. Gre za izredno pomembno odkritje, ki so ga označili za zgodovinsko prelomnico. Predvsem pa je najdba neke vrste zadnje poglavje v neverjetni zgodbi angleško-irskega raziskovalca in njegove posadke, saj je vseh 28 članov odprave preživelo brodolom in se po več kot letu in pol rešilo iz ledenega oklepa.

Kdo je bil sir Ernest Shackleton? 

Angleški raziskovalec irskega rodu je bil že od svojih zgodnjih let povsem prevzet z Antarktiko. Njegova največja želja je bila, da bi osvojil južni tečaj. Prehitel ga je Norvežan Roald Amundsen leta 1919, a to ni odvrnilo Shackletona od njegovih sanj. Leta 1901 se je pridružil prvi odpravi na Antarktiko, ki jo je vodil Robert Falcon Scott. Skupaj z njim in Edwardom Wilsonom je s sanmi prečil Rossovo ledeno polico, a je moral zaradi zdravstvenih težav predčasno zaključiti potovanje in se leta 1903 vrniti v domovino.

Člani odprave Nimrod leta 1909. Ernest Shackleton (drugi z leve).
Člani odprave Nimrod leta 1909. Ernest Shackleton (drugi z leve). FOTO: Adobe Stock

Januarja 1908 se je vrnil na Antarktiko kot vodja britanske antarktične odprave, imenovane Nimrod. Odpravi zaradi ledu ni uspelo doseči predvidenega cilja, se je pa Shackletonovi skupini s sanmi uspeli približati južnemu polu na razdalji 180 kilometrov. Druga skupina, ki jo je vodil Edgeworth David, pa je postala prva, ki se je vzpela na goro Erebus in dosegla južni magnetni tečaj. Prvo odpravo, ki je 14. decembra 1911 dosegla geografski južni tečaj, je vodil norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen.

Trojambornica Endurance je obtičala v ledu.
Trojambornica Endurance je obtičala v ledu. FOTO: Profimedia

Avgusta 1914 je s kraljevo odpravo odpotoval proti Antarktiki, da bi jo kot prvi prečkal. Shackleton je za svoj podvig prečenja Antarktike kupil ladjo Polaris, ki je takrat veljala za eno najboljših za plovbo v poledenelih morjih. Ladjo je preimenoval, poiskal 27-člansko posadko in nato odpotoval proti Antarktiki. Januarja 1914 je trijambornica s parnim motorjem trčila ob ledeno ploščo in obtičala v Weddllovem morju v ledenem oklepu. Člani posadke so jo sprva poskušali osvoboditi ledenega oklepa, a zaman. Zaradi poškodb, ki jih je na trupu ladje povzročil ledeni oklep, je novembra istega leta potonila v ledeno morje, člani odprave pa so bili prisiljeni ladjo zapustiti.

Shackleton s člani posadke v rešilnem čolnu na Slonjem otoku, ko so odrinili na 1300 km dolgo pot.
Shackleton s člani posadke v rešilnem čolnu na Slonjem otoku, ko so odrinili na 1300 km dolgo pot. FOTO: Adobe Stock

Posadka je nato več mesecev v izredno zahtevnih razmerah in v zasilnih bivališčih plula na ledeni plošči, ki jo je počasi odnašalo proti severu. S pomočjo treh reševalnih čolnov so nato pripluli do nenaseljenega otoka ob obali Antarktike, imenovanega Slonji otok. Tam so si naredili zasilna bivališča in se preživljali z lovom na tjulnje in pingvine. Peterica mož se je nato pod poveljstvom Shackletona podala na neverjetno odisejado, kar 1300 kilometrov dolgo in nevarno plovbo proti Južni Georgiji, ki je trajala 16 dni. Tam jih je čakalo še izredno zahtevno prečenje gorske verige, in to praktično brez ustrezne opreme. Po dnevu in pol nečloveških naporov so končno dosegli postojanko kitolovcev v Stromnessu, od koder je nato Shackleton organiziral reševalne odprave, ki so odpotovale do Slonjega otoka. Šele četrti je uspelo. 22 mož je po 22 mesecih življenja na mrazu in ledu rešila čilska ladja Yelcho. Zahvaljujoč neverjetni vzdržljivosti Sheckletona in njegove ekipe so vsi preživeli, vse skupaj pa je skrbno dokumentirano v številnih dnevnikih.

Odprava Ernesta Shackletona čaka na rešitev na Slonjem otoku.
Odprava Ernesta Shackletona čaka na rešitev na Slonjem otoku. FOTO: Profimedia

Kljub vsemu, kar se mu je zgodilo, Sheckleton ni odnehal in se je leta 1921 z ladjo Quest odpravil nazaj na Antarktiko, da bi jo obplul. A je ni dosegel, saj ga je ob obali Južne Georgije zadela kap. Tam so ga 5. marca 1921 tudi pokopali.

Spisali novo zgodovinsko poglavje

Zgodba o Shackletonovi odpravi Endurance je postala zgodba o neverjetni predanosti in pogumu. Mnogi raziskovalci so si desetletja prizadevali, da bi odkrili potopljeno Shackletonovo ladjo. Britanski Sklad za falklandsko pomorsko dediščino je organiziral več odprav, ki so se sicer približale lokaciji potopljene ladje, a je niso locirale. 

Letos pa so našli, kar so iskali. In sreča posadke nizozemske raziskovalne ladje Agulhas II je bila neizmerna. Razbitine so odkrili s pomočjo avtonomnih plovil, ki so jih potopili v ledeno Weddllovo morje. Kot so predvidevali, so razbitine 44 metrov dolge ladje zaradi hladne vode, neugodne za razvoj mikroorganizmov, ki so odgovorni za razkroj, izredno dobro ohranjene.  

 Raziskovalna ladja Agulhas II med svojo odpravo.
Raziskovalna ladja Agulhas II med svojo odpravo. FOTO: Falklands Maritime Heritage Trust - James Blake

Predsednik Sklada za falklandsko pomorsko dediščino (Falklands Maritime Heritage Trust), v okviru katerega poteka lociranje in raziskava razbitin, Donald Lamont, je ob novici, da so končno odkrili potopljeni Endurance, dejal: "Ta uspeh je rezultat neverjetnega sodelovanja med številnimi osebami. Tako tistimi, ki so del vrhunske posadke Agulhasa II, kot tudi tistimi, ki so nudili pomembno podporo z različnih koncev sveta." Lamont dodaja, da gre za zgodovinski dogodek.

Direktor ekspedicije Endurance22, morski arheolog in raziskovalec, ki že od leta 2019 sodeluje v ekspediciji iskanja potopljene ladje in se ga je zaradi številnih podobnih odprav prijel vzdevek 'Indiana Jones morskih globin' Mensun Bound dodaja, da so izredno veseli, ker jim je uspelo locirati ladjo in posneti razbitine. "To je daleč najbolje ohranjena lesena ladijska razbitina, ki sem jo videl v svojih letih raziskovanja. Ladja je v odličnem stanju, pokončno 'sedi' na morskem dnu in je videti nedotaknjena. Na krmi je še vedno lepo ohranjen napis Endurance. To je prelomnica v polarni zgodovini."

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Vodja ekspedicije John Shears pa je dodal: "Odprava Endurance22 je dosegla svoj cilj. Z odkritjem smo spisali novo zgodovinsko poglavje in končali najbolj zahtevno iskanje na svetu. Hkrati pa smo ob tem opravili še izredno pomembne znanstvene raziskave v delu sveta, ki neposredno vpliva na globalno klimo in okolje."

Odprava Endurance22 je na pot krenila v začetku februarja iz Cape Towna, tja pa se bo tudi vrnila. Razbitine so posneli s pomočjo podvodnih plovil, ker gre za zgodovinski spomenik, pa se je ne bodo dotikali in bo ostala na morskem dnu. Raziskovalcem se je na odpravi pridružila tudi ekipa National Geographica, ki je vse skupaj posnela in bo jeseni letos premierno predvajala javnosti dokumentarni film o celotnem poteku odprave.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3