Bi Kordiš še vedno nacionaliziral Akrapoviča in Pipistrela?

Miha Kordiš o nacionalizaciji podjetij

Predsedniški kandidat Levice Miha Kordiš je dejal, da mora imeti država v rokah ključne gospodarske sektorje in panoge. Ob tem je zavrnil, da bi kdaj izjavil, da je treba prav proizvodnjo avtomobilskih izpušnih sistemov podržaviti. Je pa leta 2018 na svojem Facebook profilu zapisal naslednje: "O glej, Boscarol in Akrapovič širita neresnice o naših zahtevah po obdavčitvi dobička in – pomembneje – grozita s stavko kapitala ... Rešitev? #Nationalize!" 

Kot je razvidno iz Kordiševe objave, je 'promoviral' nacionalizacijo podjetij, ki jih imata Igor Akrapovič, torej proizvodnja izpušnih sistemov za motorje z notranjim izgorevanjem, in Ivo Boscarol (nekdanji lastnik Pipistrela). Izjavo smo zato na Dejstvometru označili s previdno. 

Kordiš je že večkrat prišel navzkriž s podjetniki. Nedavno je ponovno javno komentiral Boscarola, ko je slednji prodal svoje podjetje Pipistrel ameriškemu letalskemu podjetju Textron. Kordiš je na Facebooku pozval: "Zadružni prevzem in delavsko upravljanje podjetij – zdaj!"

Bi bila vojaška nevtralna drža res dražja?

Milan Brglez pravi, da bi bila vojaška nevtralna drža, torej da Slovenija ne bi bila članica Nata in bi obrambo zagotavljali sami, za nas precej dražja. Morali bi vložiti ogromno denarja. Ali ta izjava drži? Preverili smo, koliko danes dajemo za potrebe vojske, in to primerjali z Avstrijo in Švico, ki sta nevtralni državi.

Najnovejši podatki Eurostata za vse države so sicer iz leta 2020, ko je Slovenija za obrambo namenila več kot nevtralni Avstrija in Švica, in sicer en odstotek BDP. Švica denimo 0,9, Avstrija pa 0,6 odstotka BDP. Izjavo smo označili kot previdno, saj primer nevtralnih držav kaže, da jih obramba stane manj kot Slovenijo. Manj kot Avstrija obrambi namenijo le tri evropske države, med njimi Malta in Irska, ki nista članici Nata, in Islandija, ki stalne vojske nima. Donedavno nevtralni Finska in Švedska za obrambo namenita več kot Slovenija, v teku so namreč postopki, da se bosta priključili članicam zveze Nato. V povprečju pa države članice Evropske unije obrambi odrežejo 1,3 odstotka nacionalnega BDP. 

Slovenija bi glede na proračun letos za obrambo morala nameniti 1,31 odstotka BDP, a bo ta odstotek po rebalansu nižji, in sicer bo znašal 1,27 odstotka BDP. Od skupno 840 milijonov evrov, ki jih bo po rebalansu prejelo Ministrstvo za obrambo RS, bodo Slovenski vojski namenili 75 odstotkov vseh sredstev, kar znaša 629,8 milijona evrov. Dva odstotka BDP, ki je dolga leta veljal za standard, kot pravi vodstvo zavezništva, pa postaja vse bolj spodnja in ne več zgornja meja, pa sicer dosega devet članic.

Povprečno vse članice zveze Nato za obrambo namenjajo 2,57 odstotka skupnih BDP. Evropa in Kanada (brez ZDA) skupaj sicer nekoliko manj, 1,64 odstotka BDP. Realno pa so se obrambni izdatki celotnega zavezništva povečali že lani, še pred rusko agresijo na Ukrajino, in sicer za 1,23 odstotka. Po podatkih Nata je Slovenija leta 2021 proračun povečala za 2,81 odstotka. Nekaj dni po prvem napadu ruskih vojakov na ukrajinskih tleh je Nemčija napovedala 100 milijard evrov vredno investicijo v vojaško opremo in zagotovila, da bo obrambni proračun že letos presegel mejo dveh odstotkov BDP. Vojna v Ukrajini je sicer spremenila tudi namere držav, ki niso del zavezništva. 

Milan Brglez: Od predavatelja do politika

Politolog Milan Brglez je svojo kariero začel na Fakulteti za družbene vede, kjer je bil zaposlen več kot 20 let. Najprej kot raziskovalec, asistent, docent in nato predstojnik Katedre za mednarodne odnose. Bil je podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Kot član skupine pravnikov je svetoval slovenski vladi pri pripravi memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško. Na politično prizorišče je stopil leta 2014, ko je bila ustanovljena Stranka Mira Cerarja. Istega leta je postal poslanec in predsednik državnega zbora. V času, ko je bil predsednik DZ, so z glasovi SMC, Desusa, SD, ZaAB in ZL odvzeli mandat Janezu Janši, ker je bil pravnomočno obsojen. Janša je bil takrat vodja največje opozicijske stranke. Pozneje je Ustavno sodišče RS presodilo, da odvzem ni bil na mestu in da Janši pripada povračilo škode. 

Bil je tudi podpredsednik stranke SMC, a so ga iz le-te izključili. SMC mu je očital, da se je sam imenoval za predsednika DZ, Brglez se je branil, češ da je njegova izključitev zrežirana, očitki pa neutemeljeni. Leta 2018 je prestopil v stranko SD in postal evropski poslanec. Leta 2019 je postal predsednik Šahovske zveze Slovenije, nanj se je takrat zgrmela množica očitkov o poslovanju zveze in o njegovem imenovanju, zvezo je pod drobnogled vzel tudi Inšpektorat za šolstvo. V zvezi so z dokumenti dokazali, da navedbe ne držijo, odločba inšpektorata je bila odpravljena. 

Sedaj je stopil v tekmo za mesto predsednika države. Njegovo kampanjo bo financiral SD, ki pa je poseben transakcijski račun za financiranje volilne kampanje odprl prepozno. Rok 7. septembra so, kot pojasnjujejo v stranki, "zaradi posebnih okoliščin" zamudili. S tem so kršili Zakon o volilni in referendumski kampanji in zdaj stranki grozi najmanj deset tisoč evrov globe. Te posebne okoliščine so prosili, da upoštevajo pri Računskemu sodišču pri reviziji volilne kampanje. Nekdanji predsednik SMC Miro Cerar je njegovo kandidaturo pospremil z besedami, da si "osebno za predsednika republike ne želim nekoga s takšnim značajem, kot ga ima gospod Brglez."

Miha Kordiš: od študentskega aktivista do predsedniškega kandidata

Miha Kordiš je diplomiran filozof in literarni komparativist. V politiko je vstopil leta 2014 kot poslanec nekdanje Združene levice v Državnem zboru. Leta 2017 je bila ustanovljena stranka Levica, od leta 2018 do danes je Kordiš poslanec te stranke v DZ. Pred politično kariero je delal na Veleposlaništvu Bolivarske republike Venezuele in bil član študentskih društev. 

V javnem sporu je bil Kordiš tudi z Rokom Snežičem. Ta je na več lokacijah po Sloveniji objavil plakate Kordiša v mladosti, zraven pa pripisal: "Si Slovenija to zasluži? KUL poslance." Oglaševalsko razsodišče je nato pritrdilo Pravni mreži za varstvo demokracije in ugotovilo kršitve pri plakatih naročnika Snežiča. Kot so med drugim zapisali, je poslanec na plakatih "upodobljen na način, da je izpostavljen vsaj posmehu pa tudi zaničevanju" ter da "plakat iritira relevanten del splošne javnosti, ki ne pristaja na tak način komunikacije v javnosti in medijih".

Njun t. i. oglaševalski spor je Rok Snežič provokativno prenesel tudi v parlament. Na zaslišanje pred preiskovalno komisijo, ki je ugotavljala domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS, se je ob boku žene Snežič pojavil oblečen v majici s fotografijo Mihe Kordiša, ki ima v rokah banano. Enako fotografijo je imel tudi na svoji maski iz blaga, ki pa jo je zaradi takratnih epidemioloških ukrepov moral sneti in zamenjati za kirurško. Kordiš se za pravne sankcije zoper Snežiča ni odločil, pač pa je pričel prodajati majice in puloverje s svojo fotografijo, sredstva, kot je zapisal, pa je želel nameniti žrtvam nasilja SDS in za njihove sodne stroške pri Pravni mreži za varstvo demokracije.