Finance

Banka Slovenija pozornost usmerja v tveganja na nepremičninskem trgu

Ljubljana, 04. 10. 2021 12.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Splošna raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost se je po ocenah Banke Slovenije z okrevanjem gospodarstva nekoliko zmanjšala, a ostaja povečana. V Banki Slovenije pozornost usmerjajo v druga tveganja kot v bližnji preteklosti, in sicer predvsem v tista, ki izhajajo iz gibanj na finančnih trgih in nepremičninskem trgu.

V Banki Slovenije so zaznali visok delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero. To lahko dolgoročno povzročil težave bankam, so izpostavili na Banki Slovenije.
V Banki Slovenije so zaznali visok delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero. To lahko dolgoročno povzročil težave bankam, so izpostavili na Banki Slovenije. FOTO: iStock

"V Sloveniji je medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju za skoraj dve odstotni točki presegla evropsko povprečje. Na tem trgu je rast cen še vedno ob povečanem povpraševanju pomembno determinirana zlasti z omejeno ponudbo," je na današnji predstavitvi povedal viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Poleg tveganja, ki izhaja s trga nepremičnin, na slovenskem bančnem trgu ostaja povečano kreditno tveganje. Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je tudi med epidemijo zniževal, a v določenih segmentih, torej v določenih dejavnostih in med tipi komitentov, narašča, je opozorila direktorica oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik.

Pri potrošniških posojilih delež nedonosnih izpostavljenosti vztrajno narašča od lanskega novembra. Ta delež se po njenih navedbah povečuje tudi pri posojilih podjetjem iz dejavnosti gostinstva. "Ugotavljamo tudi, da je kakovost odloženih posojil v primerjavi z ostalimi posojili precej nižja," je povzela.

V Banki Slovenije so zaznali visok delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero. V prvi polovici leta je delež novoodobrenih fiksno obrestovanih stanovanjskih posojil predstavljal 71 odstotkov vseh stanovanjskih posojil. To lahko dolgoročno povzročil težave bankam, sta poudarila sogovornika.

V bančnem sistemu pa je najbolj izrazito dohodkovno tveganje oziroma izziv zadostnega ustvarjanja dohodka bank. Neto obrestna marža bank je bila lani na ravni srednje vrednosti v EU, a pa se je v zadnjih 15 letih znižala za skoraj eno odstotno točko na 1,45 odstotka.

Dobičkonosnost bank je na prvi pogled odlična, a podroben vpogled v njene dejavnike pokaže precej slabšo sliko, saj precejšen del odpade na enkratne dejavnike. "Lani se je to zgodilo na račun združitve dveh bank, letos razgradnje oblikovanih oslabitev in rezervacij," je orisal Dolenc.

S tem tako v Sloveniji kot EU po njegovih besedah pridemo do dileme, ali je bančni posel še zanimiv za investitorje, ki zagotavljajo bančnemu sistemu kapital. V Sloveniji bodo k znižanju stroškov poslovanja bank po njegovem prispevali konsolidacija, digitalizacija, sodelovanje s fintechi in zelena agenda.

V prvi polovici leta je odpornost v segmentu likvidnosti bančnega sistema ostala visoka. Makroekonomsko tveganje se je z gospodarskim okrevanjem zmanjšalo. Kot je ocenil Dolenc, bo Slovenija letos po sedanjih ocenah zabeležila več kot 5,2-odstotno gospodarsko rast, kot so jo predvideli junija letos. A makroekonomsko tveganje zaradi novega vala okužb in nizke precepljenosti, ki lahko upočasni okrevanje, ostaja povečano.

Poslovanje lizinških družb se vrača na raven pred epidemijo. Vse več podjetij se pri financiranju nakupa premičnin ponovno odloča za uporabo lizinških storitev, a gospodinjstva ostajajo glavni vir novih poslov. Domači vzajemni skladi so v prvi polovici leta zabeležili nadpovprečna neto vplačila s strani gospodinjstev in rast sredstev.

Za finančno stabilnost je pomembno tudi delovanje zavarovalniškega sektorja. Ta je v prvi polovici leta dosegel rast zavarovalne premije zaradi premoženjskih in življenjskih zavarovanj, kar je ugodno vplivalo na škodni količnik. Dobičkonosnost in kapitalska ustreznost zavarovalnic in pozavarovalnic sta se, kljub negativnim učinkom okolja nizkih obrestnih mer, izboljšali.

Banke se pri poslovanju soočajo z novimi izzivi, je še izpostavil Dolenc. Digitalizacija, ki bo lahko vplivala na bolj uspešno spopadanje bank z dohodkovnim tveganjem, povečuje njihovo kibernetsko ranljivost. Pri tem je opozoril, da Banka Slovenije v zadnjih dveh letih ni opazita vidnejših razlik v uporabi finančnih tehnologij.

Glede zelene agende so banke nakazale premik na področju obravnave trajnosti, zlasti z vidika ozaveščenosti o pomenu podnebnih tveganj. A sedaj le štiri banke ponujajo zelene kredite v obliki stanovanjskih ali potrošniških kreditov, je sklenila Meta Ahtik.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.