Analiza super volilnega leta: 'Slovenija je vzcvetela'

Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, super volilno leto tolmači s številkami. "Letošnje super volilno leto je v bistvu razgibalo Slovenijo, Slovenija je vzcvetela, v Sloveniji so se ljudje angažirali ponovno po dolgem času. Udeležbe na parlamentarnih volitvah leta 2014 in 2018 so bile okrog 50-odstotne, tokrat smo se nadejali večje udeležbe, ampak smo bili prijetno presenečeni že s predčasnimi udeležbami na parlamentarnih volitvah. Potem se je zgodila več kot 70-odstotna udeležba. Ta val se je stopnjeval in nadaljeval tudi na predsedniških volitvah. In za nameček so v bistvu z več kot 40-odstotno udeležbo ljudje odšli tudi na referendum."

Miha Brejc je bil kot dolgoletni podpredsednik Slovenske demokratske stranke nekoč zelo blizu Janezu Janši, pred desetletjem pa sta se razšla. Po njegovem mnenju celotno supervolilno leto ni potekalo toliko v razmerju do vsebinskih vprašanj, pač pa zlasti v odnosu do prvaka SDS. In to je – pojasnjuje – leto Janševih porazov, ki se je začelo že lani z izgubljenim referendumom o noveli zakona o vodah. "So pa s tem svojim ravnanjem, s to svojo politiko, ki so jo vodili, sebi zelo škodovali. SDS je seveda zdaj v tej situaciji, ko nekako še ni razpoznala al pa ni zmogla videti, da pravzaprav izgublja. In da ji te nekatere res nenavadne poteze zelo škodujejo. Zame je bila recimo nerazumna poteza, da so se odločili za te referendume. Saj so vendarle izkušeni politiki in vedo, da je treba zbrati 339 tisoč glasov, kar stranka na volitvah nikoli ne doseže."

Da ima slovenska družba zelo močan antiavtoritarni refleks, so pokazale tudi aprilske državnozborske volitve, je prepričan izredni profesor dr. Marko Lovec s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede. "To je bila tretja Janševa vlada, prišla je na oblast v neki krizni situaciji. In to krizno situacijo je poskušala zlorabiti za to, da bi se čim dlje obdržala na oblasti, da bi si podredila določene družbene podsisteme. In ljudje so se na to negativno odzvali. Imeli smo izjemno mobilizacijo sredinskih volivcev, tudi volivcev, ki se tipično ne udeležujejo volitev. Dve anticepilski stranki sta nastopali na volitvah. Če bi se povezali, bi presegli prag. Imeli smo neko širšo, pestro mobilizacijo ljudi, ki sicer ne bi šli na volitve, ker jih je zmotil način delovanja Janševe vlade."

K rezultatom super volilnega leta – je prepričana filozofinja in sociologinja, dr. Renata Salecl – pa je gotovo prispevalo tudi dogajanje na Madžarskem, v Braziliji in Združenih državah Amerike. "Če se še dalj časa pusti vladavina avtokratskim voditeljem, kot je Janša pri nas, Orban na Madžarskem, Bolsonaro recimo v Braziliji, Trump v Ameriki, potem pride do nekih dolgoročnih sprememb. Kot vidimo, takšni avtokratski voditelji hitro zavzamejo javne medije, navadno tudi zasebne medije prek svojih oligarhov, potem tudi na nek način na ključne gospodarske funkcije postavljajo svoje ljudi in spreminjajo zakone. Jaz mislim, da v Sloveniji mora biti neka desna stranka, ampak na čisto drugih temeljih. Namreč ta stranka je začela uporabljati izjemno grob diskurz, še posebej s komunikacijo, sprožanjem raznih nestrpnosti, sovražnega govora, poseganja na vsa področja oblasti, da je dejansko postavljalo veliko nevarnost za Slovenijo."

Kdo pa so pravzaprav največji zmagovalci in kdo poraženci super volilnega leta? Kolikšen je politični kapital Anžeta Logarja? Kaj pomenijo težke besede in obtoževanja na desnici? Kaj odstop notranje ministrice za vlado Roberta Goloba? Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.