Kakšno vojsko potrebuje Slovenija?

Kdaj se bo politika odločila, kakšno vojsko potrebuje Slovenija? To je eno izmed vprašanj, ki si jih v rubriki 24UR Fokus postavlja novinarka Ana-Marija Krese. 26 let profesionalne vojske je minilo tudi v znamenju afer, pogostih idejah o reorganizaciji vojske, pa obuditvi naborniškega sistema, tudi nezadovoljnih vojakih in vsakoletnih množičnih odhodih iz vojske. Kakšno vojsko imamo, smo se prepričali v zraku, na kopnem in na morju.

Vojakov je premalo. Vsako leto jih vojsko zapusti med 200 in 300. Slaba kadrovska slika je že več let njen največji izziv. Prav tako razmerja med častniki, podčastniki in vojaki, ki naj bi bilo 1:2:5, številke pa kažejo, da ima Slovenska vojska od 6356 pripadnikov, le 2293 vojakov, ki jim poveljuje 2953 častnikov in podčastnikov.

Vojsko – enoto za specialno delovanje je zapustil tudi Luka Zorenč. Razlog pa, ni mogel več napredovati, pa tudi rigiden, birokratski sistem. "Moje osebno mnenje, rak rana vojske je to, da smo v javni upravi. Vojak ne more delati v istih okvirih kot pa knjižničarka. Če pa hočemo eno veliko bojevito silo, mi ne moremo biti v teh kalupih dani."

Tudi višanje plač ni rešitev za izboljšanje kadrovske slike, razmišlja nekdanji pripadnik. "Vsekakor bi se zaposlilo več ljudi, ampak napačna klientela bi šla not v vojsko."  Vojaki imajo plače podobne povprečni slovenski neto plači: 1263 evrov, podčastniki imajo za 400, častniki pa za 700 evrov višje. A to so podatki brez nadomestil za malico, prevoz, brez covid in drugih dodatkov ter bonitet. Številke na računu so lahko, odvisno od vsakega posameznika, višje.

Novačenje vojakov

S 5. julijem je začel veljati nov koncept temeljnega vojaškega usposabljanja, skozi katerega gredo tisti, ki se želijo zaposliti v vojski, ali pa služijo le prostovoljno. Če je bil nekoč pogoj za vstop v vojsko dobra psihofizična kondicija, so po novem vrata odprta tudi telesno manj pripravljenim kandidatom. Po 13. tednih kandidat lahko temeljno usposabljanje konča z zaposlitvijo v stalni, rezervni sestavi ali pa nič od tega. Če je proces zaposlitve včasih trajal tudi do pol leta, se ga zdaj da izpeljati skoraj v tednu, v vsakem primeru pa kandidate na koncu na računu čaka 3.199 evrov, kar je za dobrih 1.000 več kot v preteklosti. V tem času jim teče pokojninska doba, med usposabljanjem imajo možnost opravljati prvo pomoč in cestno prometne predpise, prav tako zdravstveni pregled za vozniški izpit B-kategorije.

Vojaški nakupi do leta 2026

S sprejemom Zakona o vlaganjih v Slovensko vojsko, ki do leta 2026 predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, kar je za približno osem in pol novih infekcijskih klinik, se zdi, da je steber nacionalne varnosti dobil nov zagon, več novih vojakov. O tem je prepričan minister Matej Tonin. “Kar se tiče sredstev smo s posebnimi zakoni zagotovili sistem financiranja, da se bo slovenska vojska tehnično opremljala in da bodo imeli fantje in dekleta, ki prihajajo v vojsko novo, dobro in moderno tehniko in opremo.”

Že letos naj bi bilo na razpolago 100 milijonov evrov investicijskih sredstev, deloma bodo namenjeni tudi nakupu taktičnega transportnega letala, okvirno naj bi bila končna cena okoli 50 milijonov evrov brez DDV. V naslednjih petih letih naj bi dokupili še 37 novih lahkih oklepnih vozil 4 x 4 JLTV, pa transportna vozila, logitično-medicinsko opremo, pehotno oborožitev, opremo za specialne sile, protioklepne sisteme, optoelektronika in informacijsko-komunikacijsko opremo.

Pripravlja se investicijska dokumentacija za dva dodatna srednja helikopterja, v Slovenijo je že prispelo 38 oklepnih vozil 4 x 4, nadaljuje se tudi postopek nabave vozil 8 x 8, prenavljale naj bi se vojašnice, dokupile zaloge protioklepnih raket, opreme za ROLE 1 in ROLE2, trenutno potekajo nabave novih uniform, škornjev. 

Negativne ocene

Zakaj vrhovni poveljnik Slovensko vojsko zadnja leta ocenjuje le še z nezadostnimi ocenami za delovanje v vojni? Previsoki metodološki standardi, predvsem glede številčnosti kadra, odgovarja profesor obramboslovja Vladimir Prebilič, kar pa ne pomeni, da je slovenska vojska zaradi teh ocen neoperativna. “Taka slika ima dva učinka. Najprej znotraj Slovenije, vedno znova opozarjam, da je težko novačiti ljudi v sistem, ki je vedno znova slabo ocenjen. Po drugi strani pa s takšno oceno pošiljamo nek signal našim partnerjem, zaveznikom in tak signal ne more biti ravno najboljši."

Trenutno  na mednarodnih operacijah in misijah v tujini deluje okoli 300 vojakov in vojakinj, še vedno največ na Kosovu. Edina smrt slovenskih vojakov na misijah v tujini je bil samomor slovenske vojakinje na Kosovu pred 12. leti, lažje so bili ranjeni do zdaj trije, eden težje, na urjenju ga je zadela dimna raketa.

Pred 17 leti smo postali člani Nata, pred sedmimi leti pa se zavezali, da bomo do leta 2024 zagotovili dva odstotka BDP-ja za skupno obrambo, za zdaj smo med članicami na repu. Vojski namenjamo le dober odstotek. Kaj to pomeni? Smo kredibilna članica? Je čas za korenito spremembo 26 let starega Zakona o obrambi, ki je bil deležen le majhnih popravkov? 

Celoten prispevek je na voljo na Voyo.