Banka Slovenije: Slovensko gospodarstvo že okreva

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju povečal za 1,6 odstotka na letni ravni, je danes objavil statistični urad. Številka je precej boljša kot za območje evra, za katero je evropski statistični urad prejšnji mesec izračunal skrčenje v povprečju za 1,8 odstotka na letni ravni.

"V nasprotju z evropskim je slovensko gospodarstvo začelo okrevati že v letošnjem prvem četrtletju," je zapisala Banka Slovenije. V primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem se je BDP Slovenije med januarjem in marcem okrepil za 1,4 odstotka. K temu je po ugotovitvah centralne banke ob sproščanju omejitvenih ukrepov največ prispevala rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Izjema so še nekatere prostočasne storitve, ki zaradi še veljavnih preventivnih ukrepov, ki omejujejo gibanje in združevanje ljudi, še niso začele okrevati v zadostni meri.

Rast skupne industrijske proizvodnje se je v prvem četrtletju nekoliko upočasnila predvsem zaradi padca v farmaciji, večina drugih panog pa je nadaljevala z okrevanjem. Kljub optimizmu med podjetji se je dodana vrednost v gradbeništvu v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem zmanjšala, kar pa je po oceni Banke Slovenije ob načrtovani stanovanjski gradnji in javnih investicijah zgolj prehodnega značaja.

Tudi na trgu dela se ob postopnem sproščanju omejitvenih ukrepov razmere izboljšujejo. Število registriranih brezposelnih je bilo konec maja za 16,8 odstotka nižje kot pred letom, število razpisanih delovnih mest se povečuje. Glede na naraščajoč podjetniški optimizem, ki se je do maja že v vseh dejavnostih odražal v izrazitem povečanju zaposlitvenih pričakovanj, Banka Slovenije v naslednjih mesecih tudi v bolj prizadetih storitvenih dejavnostih pričakuje postopno izboljšanje razmer.

Obeti za gospodarsko rast v nadaljevanju leta so močno pozitivni, zato v drugem četrtletju v Banki Slovenije pričakujejo močan pospešek v krepitvi gospodarske aktivnosti. Tedenski kazalniki aktivnosti za maj namreč nakazujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje in izvoza, krepi se podjetniški optimizem, izboljšalo se je tudi razpoloženje potrošnikov, so pojasnili. Ob omejitvah, ki jih sicer še vedno prinaša epidemija, lahko na kratek rok gospodarsko rast bolj kot povpraševanje zavrejo omejitve na ponudbeni strani, saj so se številne surovine precej podražile, dobavni roki pa podaljšali, so dodali.

V centralni banki so komentirali tudi danes objavljeni podatek o 2,1-odstotni majski stopnji inflacije na letni ravni. "Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v predelovalnih dejavnostih že dosegla predkrizne ravni, ob številnih kriznih dodatkih v javnem sektorju so se okrepili stroški dela, močno so se povišala tudi cenovna pričakovanja podjetij," so zapisali. Podobno kot v evrskem območju inflacijo že od marca krepijo medletno dražji energenti, so se pa ta mesec kljub podražitvi prehrambnih surovin cene hrane prvič po petih letih znižale.

Umar: Gibanja odražajo nekoliko boljše epidemične razmere

Realni BDP se je v prvem letošnjem četrtletju četrtletno povečal za 1,4 odstotka, medletno pa za 1,6 odstotkov, kar pomeni, da je bila rast višja kot v povprečju EU. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je sporočil, da gibanja odražajo nekoliko boljše epidemične razmere in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, prav tako pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. 

"Okrevanje se je nadaljevalo zlasti v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo (promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), na katere so imeli zajezitveni ukrepi, podobno kot že v lanski drugi polovici leta, manjši vpliv," so pojasnili in dodali, da so bila skladna s tem tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer je bila aktivnost medletno pozitivna že drugo četrtletje zapored. Nadaljevalo se je tudi okrevanje investicij v osnovna sredstva, predvsem v opremo in stroje, ki so bile prav tako medletno višje že drugič zapored. 

Tudi prodaja v trgovini, ki se je večinoma sprostila že februarja, je bila prvič višja kot pred letom, deloma zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov, deloma pa tudi povečanega trošenja pred napovedanim zaprtjem javnega življenja v začetku aprila. To je vplivalo na medletno nekoliko višjo zasebno potrošnjo. 

Zajezitveni ukrepi so še vedno pomembno vplivali na močan medletni upad v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki so se odpirale počasneje, zlasti v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu, kar je zaviralo hitrejšo rast trošenja gospodinjstev. Ob rasti plač v sektorju država, spodbujeni z izplačili dodatkov v razmerah epidemije, se je okrepila le nominalna državna potrošnja, realno pa je upadla. 

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU se z umirjanjem epidemičnih razmer izboljšujejo, pojasnjujejo na Umarju, kjer, na podlagi dostopnih podatkov, ocenjujejo, da bodo ob nadaljnji rasti dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, v drugem četrtletju z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov storitve vidneje okrevale, kar bo pozitivno vplivalo na rast skupne gospodarske aktivnosti.