DZ obravnaval več predlogov zakonov s področja gospodarstva

DZ je danes opravil prvo obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog bi s petodstotno stopnjo obdavčil vsako unovčitev virtualnih valut, pri čemer bi letna oprostitev znašala 10.000 evrov. Če bi ob unovčitvi posameznik ustvaril izgubo, bi moral to prikazati v davčnem obračunu.

Franc Breznik (SDS) je poudaril, da bi zakon spodbujal prostovoljno in enostavno plačevanje davkov. V stranki so izračunali, da bi se v prvih letih s tega naslova v državni proračun steklo okoli milijon evrov. Zakonu so, ob željah po določenih popravkih, prikimali tudi v NSi.

Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica pa so zakonu nasprotovale, med drugim so se zavzele za celovito ureditev tega področja z več truda, premisleka in sodelovanja s strokovnjaki. Finančni minister Klemen Boštjančič je izrazil tudi mnenje vlade, da zakona ni mogoče ustrezno popraviti niti z dopolnili. Vlada namerava večje število rešitev z davčnega področja predstaviti najkasneje v prvi polovici naslednjega leta, takrat je mogoče pričakovati tudi nov predlog obdavčitve virtualnih valut, je dejal.

DZ je opravil tudi prvo obravnavo predloga Zakona o izvajanju uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike. Predlog zakona je vložila opozicija s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), da je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa meni tudi vlada.

Kot je pojasnil Boštjančič, se bo na ta način namreč uredilo ustrezno izvajanje evropske uredbe, s tem pa bo dosežena tudi skladnost nacionalnega pravnega reda s pravnim redom EU. Na ta način bo predvsem malim in srednjim podjetjem omogočen lažji dostop do financiranja, predvsem do nebančnih virov financiranja, je dodal in ocenil, da bo imel predlog zakona ugoden vpliv tudi na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

Slovenija lahko postane dežela zagonskih podjetij znotraj EU in je lahko zgled drugim evropskim državam, prvi korak pa je implementacija te uredbe - pa je menil Jernej Vrtovec (NSi).

DZ je na današnji izredni seji opravil tudi prvo obravnavo predloga SDS sprememb zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Z njim bi med drugim znižali stopnjo omenjenega davka s 27,5 odstotka na 20 odstotkov ter odpravili obdavčitev dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva oz. od sklenitve posla, po 40-odstotni davčni stopnji. Hkrati bi odpravili oprostitev plačila davka od dobička, doseženega pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta po 20 letih, ter zniževanje stopnje davka vsakih pet let imetništva. Davek bi po novem zavezanec izračunaval sam v davčnem obračunu.

Breznik je pojasnil, da je temeljni cilj predlaganega zakona zagotovitev večje davčne enakosti med različnimi vrstami finančnih naložb, predvsem fizičnih oseb, kar izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. Kot je navedel, so zgodovinsko gledano izvedeni finančni instrumenti v primerjavi z drugimi oblikami naložb pomenili davčno ugodno naložbeno možnost, kar je prispevalo k izrazitemu povečanju naložb gospodinjstev v izvedene oz. strukturirane finančne instrumente.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu, Tilen Božič, in poslanci koalicijskih poslanskih skupin so ocenili, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predvsem jih skrbi, da bi se z nižjo davčno stopnjo lahko spodbujalo tvegane naložbe posameznikov in se jih odvračalo od bolj varnih naložb. Predlog sicer podpirajo v NSi, kjer po besedah poslanca Vrtovca menijo, da glede tveganj vsak posameznik nosi lastno odgovornost.

DZ je opravil tudi prvo obravnavo novele Zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim bi znižali stopnjo DDV za dobavo električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja s trenutnih 22 odstotkov na pet odstotkov. Suzana Lep Šimenko (SDS) je v imenu predlagatelja pojasnila, da bi znižanje davčne stopnje razbremenilo vse državljane, predvsem pa pomagalo socialno najbolj ogroženim prebivalcem.

Na vladi opozarjajo, da znižanje DDV ne pomeni samodejno znižanje cene za končnega potrošnika. Poslance Svobode, SD in Levice pa obenem skrbi, koliko bo predlagani ukrep stal državni proračun. Kot je poudarila poslanka Bojana Muršič (SD), med drugim v predlogu pogreša vsaj realno oceno stroškov ukrepa.

Po drugi strani v opoziciji menijo, da predlagano znižanje DDV ne bo imelo večjega vpliva na davčni izplen, saj se bo posledično povečala potrošnja. "Izplen iz naslova pobranega DDV ne bo nič manjši, saj bo višja cena rezultirala tudi v več pobranega davka," je ocenil Anže Logar (SDS).

Poslanci so opravili tudi prvo branje predloga novele Zakona o davčnem postopku, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Po besedah Lep Šimenko z njim predlagajo izboljšave veljavne ureditve davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. Cilj predlaganih sprememb je zagotoviti transparentno, učinkovito in pravilno izvajanje v praksi, utrditi pravno varnost in predvidljivost, zavezancem za davek olajšati izpolnjevanje obveznosti in znižati stroške ter zagotoviti odločanje v predpisanem roku.

V NSi predlagane spremembe podpirajo, saj po besedah Vrtovca menijo, da ta prinaša številne smiselne poenostavitve in izboljšave celotnega sistema.

Drugačnega mnenja so na vladi in v koalicijskih poslanskih skupinah. Na vladi jih skrbi predlog, da zavezanec, ki v skladu z zakonskimi pogoji predloži samoprijavo oz. obračun ali napoved na podlagi ugotovitev iz zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ne more biti preganjan in kaznovan za kaznivo dejanje davčne zatajitve. To po mnenju vlade spodbuja utajevanje davkov. V SD po besedah poslanca Soniboja Knežaka niso prepričani, da bodo davčni postopki tekli bolje, če se zavezancem omogoči več manevrskega prostora za "tako in drugačno t. i. prilagajanje davčnih obveznosti". V Svobodi medtem menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je v nasprotju z ustavo, pa je pojasnil poslanec Bojan Čebela.

DZ je opravil še prvo branje predloga novele Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Namen predloga je prenesti določila evropske direktive, za kar je Slovenija že prejela opomin Evropske komisije. Z novelo bi med drugim poenotili nekatere postopke, ki jih vodijo varuhi konkurence posameznih članic EU.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je poslance pozval, da ga sprejmejo v prvem branju, s tem, da si vlada dopušča možnost, da ga prek koalicije s svojimi dopolnili v drugem branju na parlamentarnem odboru za gospodarstvo dodatno izboljša, kjer je potrebno. Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, so se strinjali tudi poslanci. Ti bodo o predlogih glasovali v sredo.