Cene energije so se septembra glede na september lani podražile za 43,9 odstotka. Močno so poskočile tudi cene hrane, v povprečju v letni primerjavi za 18,7 odstotka, kažejo podatki Destatisa.
Na statističnem uradu sicer menijo, da se je inflacija zvišala tudi na račun izteka dveh državnih subvencijskih ukrepov, in sicer na gorivo in vozovnice za javni promet, ki so nekaj mesecev stale le devet evrov.
Nemška vlada nad energetsko krizo z do 200 milijardami evrov
Nemški kancler Olaf Scholz je medtem napovedal sveženj ukrepov za zaščito gospodinjstev in podjetij pred posledicami skokov cen energije, med njimi kapico na cene plina. "Nemška vlada bo naredila vse, da pride do padca cen," je obljubil Scholz in dodal, da kontroverzne dajatve za plin ne bo. Za ukrepe bodo namenili 150–200 milijard evrov.
Koalicija treh strank je predvidela, da se bo sredstva za ukrepe črpalo iz državnega stabilizacijskega sklada ESF, ki so ga prvotno vzpostavili za blaženje posledic pandemije covida-19 na gospodarstvo.
Scholz je ukrepe za zagotovitev oskrbe z energijo v državi in omejitev cene plina označil za "dvojni šus", ki bo Nemčijo popeljal iz energetske krize.
"Znašli smo se v energetski vojni za blaginjo in svobodo," pa je dejal finančni minister Christian Lindner. Zaščita potrošnikov pred naraščajočimi cenami je "kristalno jasen odgovor" ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da je Nemčija gospodarsko močna, je dodal.
Predstavniki koalicijskih strank Scholz, Lindner in gospodarski minister Robert Habeck menijo, da bo cenovna kapica na plin pokrila vsaj del porabe gospodinjstev in podjetij, hkrati pa bo spodbujala varčevanje s tem energentom čez zimo, saj so zaloge omejene.
V koaliciji so se strinjali tudi glede umika kontroverzne nove dajatve za plin za potrošnike, od katere bi imela korist tudi podjetja, ki so v polletju ustvarila milijardne zaslužke.
Poleti so se za ta davek, ki bi ga morali potrošniki v višini 2,4 centa na kilovatno uro začeti plačevati s 1. oktobrom, odločili v želji priskočiti na pomoč uvoznikom, ki se zaradi zmanjšane dobave ruskega plina spopadajo z visokimi stroški in bi jim lahko grozil bankrot. Ideja je bila tudi spodbujati k varčevanju z energijo.
Namesto te dajatve bo vlada, ki se je v zadnjih tednih zaradi odločitve Rusije, da ustavi plinovod Severni tok 1, po katerem je plin dobavljala Nemčiji, znašla pod velikim pritiskom, tem podjetjem zdaj torej priskočila na pomoč z drugimi ukrepi.
Vodilni ekonomski inštituti pa že opozarjajo, da bi lahko cenovna kapica na plin še dodatno pospešila inflacijo. Znižanje cen plina bo po besedah Stefana Koothsa z inštituta Kiel zahtevalo velikanske subvencije, ki bodo nato seveda krepile kupno moč zasebnega sektorja.
Vlada v Sloveniji se je medtem za omejitev cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev, torej bolnišnice, zdravstvene zavode, domove za starejše občane idr., odločila že julija, ta regulacija pa je začela veljati 1. septembra. Veljala bo eno leto. H kapici poziva tudi gospodarstvo.
KOMENTARJI (85)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.