Sporočilo eliti v Davosu: svetovna revščina ne bo izkoreninjena še vsaj 229 let

Vrzel med najbogatejšimi in najrevnejšimi Zemljani je vedno večja. Skrb vzbujajoče poročilo organizacije Oxfam, ki je izšlo ob začetku 54. Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu in ga povzema časnik Guardian, razkriva, da je pet najpremožnejših oseb na svetu – Elon Musk, Bernard Arnault, Jeff Bezos, Larry Ellison in Mark Zuckerberg – od leta 2020 več kot podvojilo svoje premoženje, in sicer na 869 milijard dolarjev oziroma slabih 820 milijard evrov. Na drugi strani pa je 60 odstotkov najrevnejših ljudi na svetu, torej skoraj pet milijard ljudi – postalo še bolj revnih.

Kot napovedujejo v poročilu, se bo vrzel med bogatimi in revnimi najverjetneje še povečevala, prav tako predvidevajo, da bomo v prihodnjem desetletju dobili prvega bilijonarja. To pa pomeni, da ob sedanjih trendih, ko se razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi še povečuje, svetovna revščina ne bo izkoreninjena še vsaj 229 let.

Podatki, ki so jih avtorji poročila pridobili od raziskovalne družbe Wealth X, so razkrili, da se premoženje najbogatejših izrazito povečuje vse od pandemije covida-19, in sicer je njihovo skupno premoženje od leta 2020 naraslo za približno 3,3 bilijona dolarjev oziroma dobre 3 bilijone evrov. Še bolj zgovoren podatek o tem, kako hitro bogatijo, pa je naslednji: njihovo bogastvo se je povečevalo trikrat hitreje od stopnje inflacije.

Prav tako v poročilu razkrivajo, da ima kar sedem od desetih največjih svetovnih korporacij milijarderja za izvršnega direktorja ali večinskega lastnika, medtem ko na drugi strani stagnira ali se celo slabša življenjski standard milijonom delavcev po vsem svetu.

Peterica trenutno najbogatejših na našem planetu je povečala svoje premoženje za 114 odstotkov, kar znaša skoraj 424 milijard evrov. Na drugi strani pa se je 4,77 milijarde najrevnejšim prebivalcem našega planeta premoženje realno zmanjšalo za 0,2 odstotka. Delovne razmere so vse težje, ljudje morajo delati vse dlje, opozarjajo avtorji poročila. V 52 državah so se plače skoraj 800 milijonom delavcem znižale, kar pomeni, da so ti delavci v zadnjih dveh letih skupaj izgubili kar 1,5 milijarde dolarjev, kar je približno enako, kot da bi 25 dni delali brezplačno, še opozarjajo.

Medtem ko morajo gospodinjstva zaradi naraščajočih cen in življenjskih stroškov vedno bolj varčevati, pa poslovni dobički podjetij močno rastejo. V poročilu tako navajajo, da je 148 največjih svetovnih korporacij od 2022 do junija 2023 imelo 1,8 bilijona dolarjev skupnega čistega dobička, kar je 52-odstotni skok v primerjavi s povprečnim čistim dobičkom v letih od 2018 do 2021.

V organizaciji so korporacije obtožili, da spodbujajo "neenakost z dolgotrajno in zelo učinkovito vojno proti obdavčitvi", kar ima daljnosežne posledice. Po njihovi oceni so države predale oblast monopolom, s čimer so korporacijam omogočile, da vplivajo na plače ljudi, cene hrane in dostop do zdravil.

"Po vsem svetu si člani zasebnega sektorja neusmiljeno prizadevajo za nižje obremenitve, več vrzeli, manj preglednosti in druge ukrepe, katerih cilj je podjetjem omogočiti, da prispevajo čim manj v javno blagajno," so dodali.

V švicarskem Davosu se v času foruma zbere smetana najpremožnejših in najvplivnejših ljudi na svetu. Letos pričakujejo okoli 2800 visokih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti.