Investiranje kot zdravilo za tiho erozijo premoženja

Slovenci vlagamo v nepremičnine in denar hranimo na računih, v finančne trge ne zaupamo verjetno tudi zaradi slabih izkušenj v preteklosti. Ljubljanska borza je trgovanje začela že v času Jugoslavije, še pred zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki smo ga sprejeli kmalu po osamosvojitvi. Pred letom 90 še ni bilo veliko aktivnosti, zaposleni so trgovali predvsem z valutnimi pari, se spominja Branko Drobnak, ki je med prvimi v Sloveniji ustanovil borznoposredniško hišo Poteza. Po letu 90 so ljudje dobili certifikate, državno premoženje smo razdelili.

"Lek, Krka, Mercator, Intereuropa, ljudje so želeli prodati delnice, ker niso bili navajeni na vrednostne papirje, govorimo o obdobju do 96, čim prej unovčimo, boljše je. Moja mama in oče nista razumela. Rekla sta, daj te certifikate čim prej unovči v denar, logično. Kaj je dividenda, kaj je vlaganje, kaj je tveganje? Niso vedeli."

Ljudje so se opekli tudi z nakupom balkanskih delnic in nenazadnje so mnogi v vrstah čakali za delnice NKBM. Vendar danes na trg vstopajo drugačni vlagatelji kot tisti, ki so bili v začetku 90. "prisiljeni" vlagati. Mladi imajo več znanja in sledijo informacijam na finančnih trgih. Ideje o nakupih in prodajah delijo na družbenih omrežjih in včasih tudi kot skupnost iščejo priložnosti. Januarja 2021 je delnica GameStop (GME) doživela zgodovinski skok, ki ga je spodbudila skupina malih vlagateljev s spletnih forumov, kot je WallStreetBets. Ti vlagatelji so ciljali na t. i. hedge sklade, ki so močno vlagali v padec delnic GameStop, kar je povzročilo znatne izgube za institucionalne vlagatelje. Dogodek je poudaril vpliv maloprodajnih naložb, ki jih poganjajo družbeni mediji, in sprožil širša vprašanja o tržni dinamiki in regulaciji.

Svetovni kapitalski trgi še nikoli niso bili tako dostopni kot danes, število delničarjev se je zato v zadnjih petih letih globalno povečalo za več kot desetino. Če želite odpreti trgovalni račun, je dovolj da imate pametno napravo. Z bančnega računa nakažete nekaj denarja in že lahko začnete investirati. V nekaj sekundah lahko kupite delnice, surovine, ETF-je, obveznice in celo kripto sredstva.

Zlato

Zlato na splošno velja za varno naložbo zaradi svoje zgodovinske vloge vrednosti, vendar kot vsako sredstvo prinaša tveganja. Zamenjati denar za kos zlata je za mnoge vlagatelje psihološko lažje, kot če denar zamenjajo za vrednostni papir ali celo digitalno kodo. Sicer pri vlaganju v zlato dolgoročno ne dobite dividend, nastanejo pa tudi stroški hrambe, saj imeti zlate palice doma predstavlja dodatno tveganje. Nihče pa vam ne more jamčiti, da boste za zlato dobili več kot takrat, ko ga kupite. Cena za namen obdarovanja se giblje od 70 do 300 evrov (1–5 g), poudari Valentina Konrad, svetovalka za investicije v plemenite kovine. "V obdobju od leta 2000 do danes se je cena za en gram naložbenega zlata povečala za približno 588 odstotkov, če pa gledamo obdobje zadnjih 15 let, pa za približno 300 odstotkov."

Surovine

Zlato kot investicijo lahko kupite tudi kot vrednostni papir in ne zgolj v fizični obliki, razloži upravitelj premoženja Simon Skubin, ki pri Optimtraderju upravlja sklad za investicije v surovinske delnice. Cena se giblje glede na ponudbo in povpraševanje. Tudi, če več ljudi kupi zlato, se to v končni ceni ne bo preveč poznalo. "Glavni kupec, ki tvori ceno zlata v svetu, so centralne banke. Fizična oseba lahko kupi mogoče nekaj kilogramov zlata, če je toliko premožna, neka centralna banka pa kupi nekaj ton, to je velika razlika v povpraševanju."

Vlagate lahko tudi v druge zanimive surovine, nafto, les, bombaž, kavo. Trenutno je zanimiv uran, saj postaja čedalje bolj očitno, da bo jedrska energija imela ključno vlogo v prihodnosti, ne zgolj pri nas ampak po vsem svetu. "Tudi sam sem investiral v fizični uran, ker mislim, da bo prišlo do nesorazmerja med povpraševanjem in ponudbo."

Delnice

V Sloveniji je odprtih nekaj več kot 88.000 trgovalnih računov, pove Karmen Pogorevc, vodja za razvoj in prodajo na Ljubljanski borzi. Še pred letom 2020 jih je bilo več kot 100.000. "Saj poznate tisto, ko nekoga enkrat kača piči, se boji zvite vrvi. Trgi so se pobrali, sploh v tujini. Slovenski indeks se ni toliko, ampak kdor je imel želodec, da je prešel to krizo, je lepe donose prenesel naprej."

Podobno kot pri ameriškem indeksu S & P 500 lahko s posamezno naložbo investirate v ETF (kotirajoči indeksni sklad), ki sledi slovenskemu borznemu indeksu SBI TOP, v katerem je devet velikih podjetij. "Z največjim deležem je Krka, sledijo Petrol, NLB, Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Luka Koper in Equinox. To je zagotovo dober način, da vstopite na slovenski trg in vam ni treba kupiti devet različnih delnic, ampak zgolj skupno košarico kot ETF."

Ameriška borza se odpre ob pol štirih popoldne in konča trgovanje ob desetih zvečer po našem času. Delnice rastejo in padajo od ponedeljka do petka, pojasni finančni analitik Nikola Maljković, ki trge spremlja že 20 let. "Vsi poznamo naložbo v denar, hranimo ga na bančnih računih. Naslednji naložbeni razred so obveznice, gre za to, da denar nekomu posodimo in po določenem času ga dobimo nazaj skupaj z obrestmi, lahko jih izdajo tako podjetja kot država. Pri obeh naložbah približno veš, koliko dobiš. Potem poznamo naložbo v delnice, surovine, kriptovalute."

"To so super zgodbe in to so zgodbe, ki bi jih lahko marsikdo ujel, ker vsi poznamo te največje firme, saj jih vsakodnevno uporabljamo, ampak za vsako tako zgodbo je 50 drugih, ki so propadle, tako da je pametno investirati v nekaj, kar poznaš. Treba je biti previden, to je rizičen posel in treba je pravilno pristopiti."

Lahko imaš eno, največ dve službi, vendar si lahko lastnik neskončnega števila prodajnih avtomatov, ki vsak dan ustvarjajo dodatni prihodek. To je citat najuspešnejšega vlagatelja v zgodovini, 92-letnega Warrena Buffeta, petega najbogatejšega Zemljana, vrednega 120 milijard. On nikoli ni kupoval avtomatov, to je prispodoba, vlagal je v podjetja. Prve tri delnice je kupil pri 11 letih v času 2. svetovne vojne. Warren Buffet in njegov poslovni partner, 99-letni Charlie Munger, sta še vedno aktivna na finančnih trgih. Kljub visoki starosti v domači Omahi, glavnem mestu zvezne države Nebraska, vsako leto organizira srečanje za vlagatelje. Letos je prišlo 40 tisoč investitorjev z vsega sveta, med njimi je bila tudi Slovenka Neža Molk. "Warren Buffet mi je dal idejo, da lahko z investiranjem ustvarim nekaj na dolgi rok. Iščemo podcenjene delnice na trgu, to pomeni, da iščem podjetja, ki dobro poslujejo, ampak so trenutno spregledana in po moji oceni trgujejo pod realno vrednostjo."

Študentka biotehnologije se je za finance začela zanimati v času covida, ko so predavanja potekala na daljavo. Opazila je, da so trgi izrazito padli, tvegane razmere je razumela kot priložnost. "V svojem portfelju imam 25 različnih podjetij.  V 2020 sem naredila 126 odstotkov donosa. V 2021 sem tako postala 'popular investor', od takrat moj portfelj kopira okli 3000 investitorjev. Mojim objavam pa sledi več kot milijon ljudi."

Kriptosredstva

Poleg Bitcoina in Etheriuma obstaja na stotine zanimivih projektov, ki temeljijo na blokchain tehnologiji in lahko v naslednjih letih izrazito poskočijo. Matija Balantič že več let uspešno trguje s kriptosredstvi. "Največji zaslužek je bil z manjšimi kovanci, projekti, ki niso ful znani, zaslužil sem 30-kratno. Poznamo pa tudi kovance, ki so v zadnjih treh mesecih naredili 1000-krat."

Za razliko od delnic in borznega trgovanja je "kripto" na prodaj 24 ur na dan, vse dni v tednu, tudi praznike. Kripto menjalnice omogočajo nakup kovancev tudi z vzvodi, pojasni profesionalni kriptotrgovec Reni Markovič. "Vzvod pomeni, da si izposodimo sredstva od drugih ljudi kot nekakšen kredit in v bistvu s tem vstopimo na trg in naredimo več, če uporabimo vzvod 100-krat na enemu odstotku, je to lahko 100 odstotkov profita za nas."

Tvegani kapital

Dobra priložnost je lahko tudi investicija v zagonsko podjetje ali skozi sklad v več zagonskih podjetij. Gre za naložbe v tvegani kapital. Bolj kot vlagatelj ste v vlogi poslovnega partnerja, ki podjetju z dobro idejo zagotovi začetni denar, pojasni Nina Dremelj, predsednica kluba Poslovnih angelov Slovenije. "Začetni vložek je nekje pri 15 do 20 tisoč evrih na investitorja na investicijo. Do izhoda iz naložbe pride 8 do 10 let in multiple, ki se povrnejo, so lahko 30-, lahko 10- ali 5-kratnik. Zelo odvisno."

Na trgu so vedno priložnosti in tudi pasti. Edina stvar, ki je ne morete kupiti, je čas, časa imamo vsi z vsakim dnem manj, zato je pametno začeti zgodaj.

Prispevek je v celoti objavljen v rubriki Inšpektor, ki je že na VOYO.