Koga motijo Albanci?

Kranjska upravna enota je lani izdala državljanom Kosova 1832 enotnih dovoljenj, to je dovoljenj za prebivanje in delo. Po besedah Uroša Kopavnika, direktorja kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje, ima Kranj še za približno dva odstotka nižjo brezposelnost od že tako rekordno nizke v Sloveniji. Tuje delavce najbolj potrebujejo podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, s predelovalno dejavnostjo oziroma proizvodnjo ter prometom in skladiščenjem. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so podjetja na Gorenjskem iz teh panog potrebovala več kot 1600 delavcev.

Do številčnega prihoda tujih delavcev in njihovih družin pa so nekateri tudi kritični. Kranjski župan Matjaž Rakovec Albancem v Kranju očita, da se ne želijo integrirati oziroma da jih ne zanimajo tečaji slovenskega jezika, ki jih v Kranju organizirajo zanje. "Delajo oziroma 'štancajo' po 12 ur, kakšne imajo torej možnosti integracije v slovensko družbo?" se sprašuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Kritičen je do novega Zakona o tujcih, ki postopno uvaja pogoj znanja slovenskega jezika za tuje delavce v primeru pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje, na vstopni ravni pa tudi za njihove družine.

So pa zaradi neznanja slovenščine velike težave pri sporazumevanju, pravi ravnatelj ene od kranjskih osnovnih šol. Stiske albanskih otrok, ki ne razumejo slovensko, ter učiteljev rešujejo s pomočjo medkulturnih mediatorjev, pa tudi otrok, ki znajo slovensko in albansko. Včasih si pomagamo z Google prevajalnikom, pa pove Miha Oman, zdravnik, specialist urgentne medicine v kranjskem zdravstvenem domu. Opozarja, da so take obravnave nevarne tako za bolnike kot za zdravnike.