Slovenija

Ali nas z recesijo povezujejo zgolj občutki?

Ljubljana, 04. 05. 2024 07.00 | Posodobljeno pred 13 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Tibor Rutar
Komentarji
30

Na evro območju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot 10 odstotkov. Ljudje so to razumljivo doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok. Med letoma 2010 in 2020 so bili namreč navajeni na stopnjo inflacije, ki je bila precej nižja od dveh odstotkov. Občutek negotovosti in frustracije, o katerem je marsikdo poročal, je bil naravni odziv na te nenavadne okoliščine. Zaradi njih so se mnogi vsaj začasno znašli v nezavidljivi finančni situaciji. Toda k sreči se je v zadnjem letu vrtoglava rast cen začela umirjati.

Letna inflacija danes znaša okrog 2,6 odstotka, kar je blizu pričakovane in ekonomsko koristne stopnje dveh odstotkov, na katero cilja večina držav. Kljub temu negativni občutki vztrajajo. Tako v Evropi kot tudi v ZDA večina ljudi občuti ekonomsko nestabilnost in finančni stres zaradi inflacije, kaže aprilska anketa medijske hiše CNBC. Druge ankete ugotavljajo podobno. Nekateri strokovnjaki zaradi tega govorijo o pojavu recesije občutkov. Ekonomske recesije kljub vztrajnemu finančnemu pesimizmu zadnjih nekaj let ni bilo. Še več: mnogi kazalniki življenjskega standarda in ekonomskih okoliščin slikajo precej drugačno podobo, kot jo subjektivno doživljamo. Ne gre torej za pravo recesijo, marveč bolj za recesijo občutkov.

Sta objektivna situacija in subjektivna percepcija res tako zelo narazen? Zdi se, da sta. V ZDA je realna plača povprečnega delavca (tistega med 40. in 60. plačnim percentilom) opazno višja kot pred epidemijo. V njenem obdobju so se cene močno zvišale, toda zaradi še hitrejše rasti plač v istem času je dejanska kupna moč povprečnega ameriškega delavca danes boljša kot v preteklosti. Najnižje plačani delavci (10. percentil) so v primerjavi z drugimi celo doživeli najsilovitejše izboljšanje svojih realnih plač. Najmanj so zrastle plače tistih pri vrhu (90. percentil). 

Recesija
Recesija FOTO: Shutterstock

Pred epidemijo je bilo razmerje ravno obratno. To krčenje plačne neenakosti, ki ga v zadnjih letih spremljamo v ZDA, je dobrodošlo ne le za kritike neenakosti, temveč še bolj za življenjski standard ljudi z nizkimi plačami.

So vzrok teh pozitivnih sprememb nekateri ameriški delavci, ki morajo opravljati več poklicev, da sploh preživijo? Nikakor. Med epidemijo – in tudi zdaj – je bil delež vseh zaposlenih, ki imajo več kot eno službo, na 30-letnem dnu ali celo pod njim. Zgolj pet odstotkov jih opravlja več kot en poklic, kar je manj kot v letih pred veliko recesijo in manj kot v dinamičnih 90. letih. 

Kako je s prekarnostjo? Ali drži, da so ameriški delavci danes v tako slabem ekonomskem položaju, da sploh ne uspejo opravljati dela za poln delovni čas in se morajo zadovoljiti zgolj z nerednim delom za skrajšan čas? Ne. Med epidemijo (in danes) jih je bilo samo okrog 17 odstotkov, starejših od 16 let, zaposlenih za manj kot polni delovnik. To je primerljivo s predepidemičnimi leti in precej nižje kot v letih 2010, 2012 ali 2014.

Kakšno pa je stanje drugod, denimo v Evropi in drugih razvitih državah? V povprečju se je v državah, ki so del OECD, med koncema let 2022 in 2023 realna plača – ta upošteva inflacijo in meri dejansko kupno moč – povečala. Obstajajo seveda izjeme, kot so na primer Švedska, Italija, Francija, Finska in Japonska, kjer je upadla. Toda najnovejši podatki za 15 držav (za drugih 20 podatkov še ni) in za obdobje od septembra 2023 do danes kažejo, da se je v veliki večini rast realne plače še dodatno pospešila. To se je zgodilo predvsem zaradi upočasnjevanja inflacije.

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus političnega think tanka Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Daljša časovna perspektiva razkriva manj optimistično podobo, kot velja zadnje leto in pol. Realna plača v državah OECD je med koncem leta 2019 (tik pred začetkom epidemije) in koncem lanskega leta v povprečju ostala nespremenjena. To je seveda skupno povprečje za vse države. Od 35 držav jih je 15 v tem obdobju doživelo izboljšavo, preostale pa so žal na slabšem. Sploh Italija, Češka in Švedska, saj so njihove realne plače skupno padle za nekaj več kot pet odstotkov. 

Toda za specifične skupine delavcev se je stanje v večini držav izboljšalo, ne poslabšalo. V 20 od 35 držav so se med letoma 2019 in 2023 prav realne plače najmanj plačanih delavcev povišale. Življenjski standard ekonomsko najslabše situiranih delavcev je, tudi ko upoštevamo inflacijo, danes višji kot pred epidemijo. 

Poleg plač se lahko obrnemo še k drugim ekonomskim kazalnikom. Stopnja brezposelnosti je v evroobmočju in širše v državah OECD nižja, kot je bila kadarkoli v zadnjih 17 letih. Enako velja za zadolženost gospodinjstev v evroobmočju. Hkrati je celotni realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev – dejanska kupna moč, ki vključuje plače in druge vire dohodka, kot so socialni transferji – v državah OECD danes v povprečju višji kot pred epidemijo ter približno 20 odstotkov višji kot po koncu velike recesije leta 2013. 

Je tako zgolj zaradi povečevanja prekarnosti in daljših delovnih dni? Sploh ne. Delež delavcev v Evropski uniji, ki ni zaposlen za polni delovni čas, je pravzaprav nekoliko nižji kot kadar koli v zadnjem desetletju. Skupni delovni čas, ki ga namenimo opravljanju dela (vključno z neformalnim delom, delnimi zaposlitvami, samozaposlitvami in neplačanim delom za družinska podjetja), je na zgodovinskem dnu.

Nič od tega ne pomeni, da ni razlogov za skrb ali možnosti za izboljšavo; sploh če imamo v mislih podatke o spremembi realnih povprečnih plač v 20 državah OECD med letom 2019 in danes. 

Toda opisana širša podoba naših ekonomskih razmer bi morala vsaj deloma pomagati pri preprečevanju ali zmanjševanju občutkov, da smo v obupnem položaju in da se stvari iz leta v leto le slabšajo.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Jožajoža
05. 05. 2024 16.35
+0
Slovenija bo do 2029 po BDP na prebivalca po kupni moči prehitela Italijo.golob,samo tako naprej.za tabo stoji 1 milion slovenskih volilcev
marker1
05. 05. 2024 15.50
+1
Ali kdo ve, zakaj niso omogočeni komentarji o obisku Fajonove v Izraelu? Tam ji bodo nalili čistega vina.
ROMELS
04. 05. 2024 18.32
+5
Glavni problem in zloba je v birokraciji in sesalcih davkoplačevalskega denarja.
periot22
04. 05. 2024 15.37
-2
V petih letih 100 milijard ponovno za Ukrajino, Amerika cuza politične Evropske hlapce da svojemu narodu skozi visoke cene in davke jemljejo denar za Ukrajino zato se vozimo po kolovozu in kupujemo 100% dražje!!!!!
Ramzess
05. 05. 2024 09.39
+0
Ta dernar ne bi videl UKrajine, vsaj večina ne, kot mnoge vsote prej, tako so le prali denar, ki se vrnil nazaj k...
zapiramvamustaaa
04. 05. 2024 12.46
+8
???Pa a ste vi nori?OBČUTKI?🤣🤣Osnovna matematika je čisto dovolj ne rabiš tle občutkov...Najemnina 800 eur,benz,hrana in ostale položnice pa 700+ eur plača pa 1300 eur. Torej?O kakšnih "zgolj občutkih" je tukaj govora?;))Zdaj nas hočete še prepričat da da živimo v laži in da vse štima?Da je to pravo življenje?🤣🥳🧐🤦‍♂️🤷‍♂️
Ramzess
05. 05. 2024 09.41
+2
Zdaj bi radi igrali na občutke, češ samo zdi se vam, ker naroda ne morejo več prepričati v svojo lažno zgodbo. Narod vidi, da se vse ruši.
Mozart60
04. 05. 2024 12.24
+2
Stranka resnica pravijo,da je podaljšana roka Putina,ne vem če to res drži.Verjetno pa drži to da je rusija vojaško napadla mednarodno priznano državo,in kar je po mojem sporno da to imenuje specialna operacija.Namreč specialna operacija v vojaški terminologiji pomeni malo število vojakov, ne pa stotisoč ali več vojakov ki jih podpira topništvo in letalstvo,sicer so pa to šahovske igre velikih ne pa malih kot je slovenija.
Samo navijač
04. 05. 2024 12.17
+0
Pa kaki verniki v bitcoin kake to pisejo. ETF i so tu . Dubai,Avstralija,Singapor, HongKong...... Kepa se je sprožila......
flintwestwood
04. 05. 2024 11.44
-3
Tibor, Igor in Gregor
tron3
04. 05. 2024 11.15
+2
Slovenija je v kao razvitem svetu poznana po večanju javnega dolga in prezadolženosti gospodinjstev, torej smo zelo uspešni po parametrih demokratičnega sveta!!!
zelen
04. 05. 2024 11.10
+4
nič drugega kot rop poštenih delavcev od nenasitnih kapitalističnih elit in njihovih politkarskih hlapcev
brabusednet
04. 05. 2024 10.53
+2
To vrenetno piše umetna intiligenca,državljani pa vemo,da se vse draži.Po praznikih je pivo v kafiču za 10 centov dražje pa verjetno še kaj.
Potouceni kramoh
04. 05. 2024 10.43
+11
Zopet branje za neko možgansko pranje.
DonotquestionOBEY
04. 05. 2024 10.33
+5
Um…velike firme na veliko odpuščajo, to je znak dobrega trga ? Resnica sploh ni več pomembna, samo trebamo pogledat iz drugega zornega kota pa je vse ok. Če se človek komaj preživi z 2000 evrov plače, povprečne plače pa okoli 1000 evrov, kako potem rečemo temu ? A ne to ni recesija ampak samo zelo slab trg. Pri teh statistikah se ne beleži koliko ljudi dela po 2-3 službe, tako da tudi zaključki niso vredni nič posebnega.
Ramzess
04. 05. 2024 10.19
+0
Zadnji odstavek je terma, prepričevanje v ... pa se da smo tik kolapsom bank, finačnega sistema in ostalih sistemov, revalvacijo valut v valute podprte z zlatom, itd. Starega sistema ni več, cabale ni več, vzpostavljen bo nov pošten sistem, QFS finančni sistem.
Ramzess
04. 05. 2024 10.26
+0
Nanuk
04. 05. 2024 10.08
+3
Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus političnega think tanka Inštituta za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.
planinec123
04. 05. 2024 09.34
+5
O 750 milijardah evrov novega kredita EU pa nič. EU ne vlada Bruselj, ampak posamezni bankirji.
Zdravko Babić
04. 05. 2024 09.13
+0
Čakam pametne komentarje kavč strokovnjakov.
123soba
04. 05. 2024 09.04
+1
Evo po 40 letih od ti to ve smrti, je vrag vzel šalo....
Bolfenk2
04. 05. 2024 08.42
+2
Napišite še vzrok za inflacijo in propadanje evropskega gospodarstva. To je, da naše idijotske politične elite pomagajo nacističnemu režimu v Ukraini v vojni proti Rusiji. Bolj točno povedano pomagajo Ameriki v vojni proti Rusiji. Zato pa na junijskih volitvah za EU parlament obvezno volite stranke, ki nasprotujejo tej vojni. Žal so tako levaki kot janšisti za vojno. Zgolj stranka Resnica je jasno povedala, da nasprotuje vojni.
4556
04. 05. 2024 08.53
+5
natmat
04. 05. 2024 08.30
+5
Če gre slabo kavbojom bodo potopili vse ostale da priplavajo zopet na površje....