Predsedniške volitve 2022

'Boljši sem v mednarodni politiki kot Logar in Pirc Musarjeva'

Ljubljana, 11. 10. 2022 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 20 min
Avtor
Anže Božič, Nika Kunaver
Komentarji
307

Milan Brglez, nekdanji predsednik parlamenta, zdaj evropski poslanec, je v predsedniško igro vstopil pozno. Tako pozno, da Socialni demokrati (kandidira sicer tudi s podporo Gibanja svoboda) kršijo zakon, ker so zamudili rok za odprtje volilnega transakcijskega računa. Pravi, da je sam pristopil k predsedniku vlade in da kljub kratki kampanji računa na drugi krog. Med njim in Natašo Pirc Musar se še kar iskri. Očita ji davčno optimizacijo na škodo državljanov. "Ko dobim udarec pod pasom, sem se v politiki naučil, da pač udarce moraš vračati." Koliko zasluži sam? Pred našim mikrofonom smo Milana Brgleza gostili v sklopu pogovorov s predsedniškimi kandidati.

G. Brglez, ankete na predsedniških volitvah napovedujejo razplet v drugem krogu volitev, pri čemer sta na levi dva glavna rivala, torej vi in Nataša Pirc Musar. V čem bi bili vi boljši predsednik od vaše tekmice?

Mislim, da precej bolje obvladam mednarodno politiko, razumem, kaj je vloga predsednika znotraj tega, kaj lahko in česa ne. Tudi v domači politiki razumem ozadja, ki predsedniku omogočajo, da marsikaj naredi. Da v javnosti ali drugače pelje stvari tako, da prispeva k politični stabilnosti.

V čem bi bili drugačni od Anžeta Logarja?

Pravzaprav v istem. S tem, da bi načeloma res prispeval k politični stabilnosti in ne bi bil podaljšana roka nikogar. Moja praksa še iz časov predsednika Državnega zbora priča o tem, da ko gre za vprašanje ustavnosti in branjenja ustavnosti, mi je čisto vseeno, ali je nasproti Janša, Cerar, Golob ali pa Fajon.

Do ustavnosti in g. Janše še pridemo v nadaljevanju ... Zdaj pa: V Večeru je vaša protikandidatka Nataša Pirc Musar zelo ostro dejala: "Milan Brglez je pristal na diktat največje vladne stranke," torej ravno obratno kot vi ravnokar prepričujete naju: "In pokazal svojo šibkost ter strankarsko držo. Nikakor pa ne neodvisnosti." Vaš komentar?

V bistvu po tistem, ko se je slovenski politični prostor po odhodu kandidatke Kosove dejansko spraznil, je bila vsaj zase edina možnost kandidatura, ki bi povezovala. Zaradi te kandidature sem tudi pristopil k predsedniku vlade Golobu in skušal priti do nekega razumevanja. Trajalo je nekaj časa.

Vi ste pristopili do njega?

Jaz sem pristopil. Niso me drugi nagovorili, sam sem pristopil in to se je na koncu rezultiralo v popolni podpori dveh strank. Nekaj, kar se je zdelo na začetku nemogoče. To me je navdalo z upanjem, da lahko in znam povezovati tisto, kar na prvi pogled zgleda nepovezljivo tako znotraj koalicije kot širše.

Če ste sami pristopili h g. Golobu, zakaj ste potem na začetku predsednici stranke rekli NE, ko so vas snubili za kandidaturo?

Ja, zelo preprosto je. Dokler je bila kandidatka največje koalicijske stranke (Marta Kos, op. a), bi moja kandidatura pomenila njeno rušenje. To bi bil na nek način spopad znotraj koalicije, kar bi bilo popolnoma nekonstruktivno, glede na to, kakšno upanje so ljudje položili v to vladajočo strukturo na zadnjih volitvah.

Ste se pa, g. Brglez, na kongresu zelo ostro odzvali na zgornje besede Nataše Pire Musar, in sicer pravite, da je edina prava neodvisnost za vas neodvisnost od tranzicijskega kapitala. Zakaj ste se odločili sneti rokavice?

Načeloma igram fair play. Na enem od soočenj sem tudi rekel, da bi v drugem krogu podprl njo, čeprav mi nihče od kandidatov ni sledil s podobno izjavo. Ko dobim udarec pod pasom, sem se v politiki naučil, da udarce moraš vračati, drugače mislijo, da si šibek. Naj razložim to zadevo. To leti predvsem na prakso, za katero mislim, da je nesprejemljiva. Ko Boscarol vrne državi oziroma lokalni skupnosti nekaj, lahko rečemo, da je to družbeno odgovorno. Prepričan sem, da če hočemo kot družba in socialna država preživeti, potem se bo moralo gospodarstvo družbeno odgovorno obnašati. Del te družbene odgovornosti je tudi plačevanje davkov. Davčno optimiziranje na način, da podjetja ob velikih prihodkih plačujejo nižje ali podpovprečne davke, pomeni, da sta prikrajšani socialna in zdravstvena blagajna, torej ključni blagajni za delovanje socialne države. Če tisti, ki so bogatejši, ne plačujejo sorazmerno, je težko vzdrževati vzdržen sistem socialne države.

A to velja za Natašo Pirc Musar?

Mislim, da je to moj glavni očitek njej, ja.

Najprej predsednici stranke rečete NE, potem ste drugi kandidat Gibanja svoboda, zakaj bi pravzaprav državljani volili vas kot neko rezervo?

Ne gre za rezervo, gre za garancijo, da bo država vodena odgovorno, da bo nekdo deloval v korist državljanov in da bo hkrati usmerjal razprave, ki so nujne za doseganje novega družbenega dogovora. To namreč niso vprašanja vsakodnevne politike, to je nekaj, kar mora biti vodeno tako, da predsednik ni zgolj moderator. Predsednik sodeluje in daje politiki inpute, da to uzakonja. Prej sem govoril o družbeno odgovornem gospodarstvu, prepričan pa sem, da moramo imeti tudi socialno ekološko državo, s tem se moramo ukvarjati. In tretja zadeva, ki smo se je naučili v času pandemije: podjetna država. Država mora vlagati v tisto infrastrukturo, ki bo omogočala razvoj industrije in dajala delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Govorite o pristojnostih izvršilne veje oblasti in prav to je pred časom, ko je kandidatka še bila Marta Kos, opozoril prvi predsednik države Milan Kučan, da ni dobro, če je oblast skoncentrirana v vseh treh najpomembnejših funkcijah. Če ste vi kandidat, je podobno ...

Ne, ne, če ste natančno brali, je šla zadeva tako: Predsednik Gibanja svobode in predsednik vlade, podpredsednica Gibanja svoboda in predsednica parlamenta ter druga podpredsednica Gibanja svoboda in predsednica države. Torej vse tri ključne funkcije. Na to se je po mojem nanašal njegov komentar, da je to za njega problematično. Jaz se do tega nisem opredeljeval, takrat me ni bilo v igri in nisem razmišljal o tem. Če bi razmišljal, bi začel svojo predsedniško kandidaturo že v začetku tega leta. Preprosto situacija me je silila v to, da zdaj na eni strani pomagam in na drugi strani enkrat poskusim s tem. Ker mislim, da se kandidaturi ne bi mogel izogniti, ali letos ali leta 2027.

Še mimo enega zadržka ne moremo, to je zadržka tistega, s katerim ste vstopili v politiko, Mira Cerarja. Zelo oster je bil ob najavi vaše kandidature, in sicer je pogovorno mil in diplomatski jezik zaostril ter uporabil besede ziheraš, da ste preračunljiv in človek skrajno ideoloških pogledov. Tako vas je označil in pogrel nekatere stare zamere. Kako razumete te besede bivšega premierja?

Ko so me izključili iz stranke, sem rekel, da ne bom komentiral tega, kar se je v Stranki modernega centra, prej Mira Cerarja, dogajalo, ampak očitno moram. Narava takratnih sporov je šla okoli takih stvari, kot je bila tista o zakonu o tujcih. Na koncu je Ustavno sodišče presodilo, kdo ima prav. On (Miro Cerar op. a) se je postavil na stran tistih, ki so zagovarjali neustavno rešitev, eklatantno neustavno rešitev. Tukaj strankarska disciplina ali kar koli podobnega, odvisnost, ne igra vloge. Stranka ne more ukazovati, kaj bo delal predsednik Državnega zbora. Ta mora imeti avtonomno pozicijo, ker predstavlja celoten parlament, ne samo stranko, iz katere je, in ne samo koalicijo. Ta neodvisnost se pri nas, glede na to kakšen sistem imamo, pravzaprav izkazuje v tem, koliko je predsednik ali predsednica DZ sposoben biti neodvisen od vsakokratne koalicije, ki ga je izvolila.

Ustavnost in vrednote ustavnosti spoštujete, pravite. Ampak takrat je vaš mandat zaznamoval tudi postopek odvzemanja poslanskega mandata tedaj obsojenemu Janezu Janši, ki se je na koncu izkazal za protiustavnega.

Bom pojasnil. Najprej, ko je bilo potrebno potrjevati mandate, smo vse mandate potrdili, tudi od Janeza Janše, kljub temu da je bil takrat v parlamentu kot zapornik. To je prvi del zgodbe, drugi del zgodbe, ki je tudi pomemben, je, da je bilo potrebno ustanoviti komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. In brez te komisije, ki jo vedno vodi opozicija, ni konstituiran parlament do konca. Kadar koli so prejeli poziv k imenovanju oseb, so v SDS predlagali Janeza Janšo. Torej predlagali so zapornika, da bi nadziral varnostne in obveščevalne službe. To je bila nemogoča situacija. Naredili smo preizkus na podlagi zakona, ki ga je kasneje Ustavno sodišče razveljavilo. Na podlagi zakona smo torej odločili, da mu preneha mandat, to ni bil nikakršen odvzem. 

Na koncu je sodišče najprej v procesu Patria – ne bom rekel oprostilo, ampak ni bil več pravnomočno obsojen – spremenilo osnovno dejstvo in ker se je to zgodilo, je bilo jasno, da ga bo Ustavno sodišče (Janšo op. a) vrnilo v parlament, vprašanje je bilo samo, kako. To je naredilo tako, da je razveljavilo tisto, kar smo v parlamentu sprejeli z večino 59-tih poslancev in hkrati so razveljavili zakon sam. Zato tukaj ni tako preprosto reči, da smo vzeli. Preprosto smo bili prisiljeni v to, če smo hoteli konstituirati parlament, ne da bi imeli zapornika v KNOVS.

Ampak lahko bi ga samo sprejeli v komisijo ...

In sprejeli smo ga v trenutku, ko ga je nazaj postavilo Ustavno sodišče. Tisti trenutek je postal tudi član.

Ravno to so vam na desnici zelo zamerili in kot predsednik boste morali sodelovati tudi z desnico ...

To ni takšen problem. Ko so bile najpomembnejše zadeve, ko je bilo na primer treba usklajevati in reševati arbitražni postopek s Hrvaško in potem tudi implementirati razsodbo samo, je bilo treba na naši strani sprejeti nek konsenz v parlamentu. In ta parlamentarni konsenz je bil posredno in neposredno dogovorjen z Janšo. Dopustil je, da se je ta zadeva peljala na ta način. Dajmo reči, da smo ga v tajnosti prepričali, da smo poenotili stališča. Nekaj, kar se v slovenski politiki, vsaj v odnosu do Hrvaške, običajno ni dogajalo. Da se, ko so zadeve res pomembne.

SMC vas je leta 2018 izključil, potem ste vi kmalu prestopili v SD. Kako je možen preskok od liberalcev k socialistom?

Od socialnih liberalcev k socialnim demokratom.

Postali ste člani Alde ...

Vsi pri nas od LDS-a naprej, razen Viranta, se imajo za socialne liberalce, leve liberalce, ne desne.

Torej tukaj ni miselnega preskoka, menjanja ideologije?

Ne tako velikega, kot se zdi na prvi pogled in ne tako velikega, če gledam iz perspektive evropskega parlamenta. Kjer povezuješ najprej levi pol, kar pomeni, da socialisti pogledajo na levo, poenotijo evropsko levico, zelene, poiščejo socialne liberalce znotraj liberalnih in poiščejo še konservativce nad Bavarsko, torej Evropsko ljudsko stranko, in dobiš solidno večino, s katero se lahko pogajaš potem z državami, da sploh prideš do kakšnega napredka. 

V Evropskem parlamentu ste decembra lani kot edini slovenski poslanec glasovali proti resoluciji, ki je opredelila Rusijo kot veliko grožnjo evropski celini, češ da ne želite eskalirati stvari. Nekako se z vidika profesorja mednarodnih odnosov zdi to malo naivno. Vam je danes kaj žal, da ste takrat tako glasovali?

Ne, niti najmanj. Ker je bila večina teh sankcij, ki so bile predlagane, potem uporabljena, potem ko je vojna že bila. A si predstavljate, kaj bi bilo, če bi vse sankcije uporabili in bi se vojna tudi zgodila?

Ampak tisto je bil šele poziv k sankcijam ...

Ja, seveda poziv, saj parlament drugega ne more. Ampak to je bilo pozivanje k tistim sankcijam, ki so kasneje bile udejanjene, po tistem, ko se je vojna zgodila. To je eskalacija na tej strani in parlament včasih igra to nenačelno vlogo in so kdaj tudi, ko vključujejo desni pol, nasproti mednarodnemu pravu. Elemente tega najdeš, če se lotiš tudi v samih resolucijah. Verjemite, zelo natančno preberem to, za kar glasujem ali ne glasujem.

Zamenjajmo temo. Ena močnejših tem tokratnih volitev so tudi premoženje in prihodki. Kaj pa vi, kakšno plačo imate in koliko zasluži vaša soproga?

Moja mesečna plača, neto znesek pred slovensko obdavčitvijo, je 7300 evrov. Ko jo obdavčijo, v Sloveniji znese približno 5700 evrov. Plača moje žene kot svetovalne delavke je med 1400 in 1500 evri neto. Z ženo si deliva nepremičnino v Logatcu. Odplačati še morava 90 tisoč evrov hipotekarnega kredita, prvotno najetega v švicarjih, kar smo kasneje rešili, ker tudi takim osebam, kot sem jaz, se zgodi kakšna naivnost, ki jo na koncu drago plačamo. To bova plačevala do okoli 64. leta. Lastiva si še dva avtomobila, dve leti starega peugeota in šest let starega renaulta clia, oba služita kot družinska avtomobila. 

Nobena skrivnost ni, da vsak mesec evro poslanci prejmete tudi 4.500 evrov nadomestila na mesec za stroške pisarne, mobilne telefone in podobno. Za ta denar vam ni potrebno javnosti razkriti, za kaj ga porabite. G. Brglez, koliko tega denarja na mesec porabite in za kaj točno?

Jaz ga porabim za pisarno. Za delovanje pisarne, mobilne telefone asistentov, tudi enega mojega službenega, belgijska številka.

Pa porabite celoten znesek?

Najemnina je že tako visoka, da porabim večino tega zneska. To moram posebej ločeno voditi, ker parlament lahko zahteva vpogled v te zadeve.

Sprašujeva, koliko tega vam ostane na računu in koliko tega gre za delovanje vaše pisarne?

Zdaj v odstotkih ne vem.

Lahko v številki, koliko plačujete najemnine?

Najemnina je 1500 evrov za prostor na Trubarjevi 26. Potem so še vsi materialni stroški, parkirišče. Teh stroškov nanese kar nekaj. Nič od tega ne dam v žep. Vodim evidenco, ki je povsem ločena.

Še nekaj sva opazila. Zdravstveno zavarovanje oziroma prispevki za socialno varnost, kako imate to urejeno, ga plačujete v Sloveniji ali ne? Kam torej greste k zdravniku?

To je največji problem. V trenutku, ko sem postal evropski poslanec, sem izgubil slovensko zdravstveno zavarovanje, dobil sem zavarovanje evropskega parlamenta, ki krije 66 odstotkov stroškov. Plačaš vnaprej in dobiš povrnjeno. Dodatno sem moral skleniti sam, ker sem že dovolj star in se lahko pojavijo kakšne bolezni, ampak še vedno nisem stoodstotno zavarovan. Torej plačuješ enako kot delavci migranti, ampak nisi v celoti zavarovan.

Nad vašo kandidaturo visi madež kršitve zakona o volilni kampanji, ker stranka za vas ni pravočasno odprla posebnega transakcijskega računa. Se tudi vam to zdijo posebne okoliščine, tako je namreč stranka pojasnila kršitev.

Zakon je itak problematičen glede rokov, ker se volilna kampanja začne, preden so vložene kandidature, zato je ta rok za odprtje računov zelo zgodaj. Stranka ni mogla sprejeti odločitve, dokler kandidata ni imela. In takrat, ko je rok že pretekel, kandidata še vedno ni imela. Ko sem postal kandidat, je bilo že prepozno. To je vprašanje za stranko, ali bo plačala kazen ali ji bodo dali samo opomin.

Ampak gre za eno največjih strank z zelo dolgo tradicijo, pravila pa so ves čas jasna.

Ja, ampak ne odpreš računa na pamet. Če bi jaz pripravljal zadevo, če bi kandidiral prej, bi se vse zadeve poklopile in bi se držal vseh rokov.

Premaknimo se naprej. Prosiva vas za krajše in eksaktne odgovore, ki nam bodo povedali nekaj tudi o vaših vrednotah. Ali naj Slovenija proda ali obdrži večinski delež v Telekomu Slovenije?

Mislim, da ga naj obdrži.

Zakaj?

Ker je del javne infrastrukture, ki jo potrebujemo. Je tudi hrbtenica bodočega razvoja. Tisti, ki obvlada infrastrukturo na daljši rok, kraljuje ali pa obvlada na na nek način celotno državo.

Ali naj država proda ali obdrži in razvija nacionalni turizem, na primer prek Sava Hotelov?

To je tako eksaktno vprašanje, da bi to prepustil izvršilni veji oblasti, da to naredi na pameten način. Zanimajo me kakovost delovnih mest, končne cene in razvoj celotne države. Kar bo najbolj pametno za državo, to naj storijo. Včasih je sicer potrebno tudi tuje znanje za to, da je dodana vrednost na zaposlenega večja.

Ali priseljevanje tujcev bogati ali ogroža slovensko ekonomijo in kulturo?

Vsekakor ne ogroža. Nikoli nisem tega mislil.

Ali je trenutno čas, da ob porastu okužb s covidom-19 vlada znova uvede obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih?

Moj pristop je precej bolj liberalen. Tako nisem za nujno obvezno cepljenje, čeprav sem cepljen in bom nosil maske, ko bo situacija to zahtevala oziroma bom zgled tudi na tem področju, če bo treba. Bližje mi je liberalni pristop, ki opozarja na to, naj se samozaščitno vedemo. Še zlasti mi je pomembno, da ostanejo odprte šole, da ostanejo odprti odnosi s starejšimi in domovi za starejše. So področja, ki jih ne bi več zapiral, ker bi povzročil več škode kot koristi.

Ali naj parlamentarna koalicija, še preden se izvede referendum, zamenja programske svetnike RTV Slovenije?

Četudi bi takšna možnost obstajala, je pravno najverjetneje zelo dvomljiva. Čas za kar koli takšnega je že zdavnaj zamujen, zato je to vprašanje brezpredmetno.

Bi morala država podnebne spremembe razglasiti kot nacionalno krizo in začeti z ukrepi?

Za to sem bil vedno tako v evropskem parlamentu kot v slovenskem. Ne spreminjam mnenja.

Pred kratkim ste v enem od soočenj, ko ste komentirali delo predsednika Pahorja, dejali, da bi na določene problematične zakone moral vložiti zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče, da je to njegova pristojnost. Kaj točno ste s tem mislili, ker to ni njegova pristojnost?

Edina pristojnost, ki jo predsednik ima, je, da njeno skladnost z ustavo vloži pred Ustavno sodišče, preden se sklene mednarodna pogodba. Glede drugih zakon o Ustavnem sodišču navaja pobudnike, med katerimi ni predsednika. 

Ampak vi ste imeli v mislih zakone, ki so bili v času Janševe vlade razveljavljeni.

Tudi, tudi. Ampak tisto, kar predsednik lahko naredi, je, da ali odprto ali v ozadju pozove tiste, ki lahko to naredijo, da to stori. In zdaj mi povejte, kateri od teh pred predsednikom, ki ima neko avtoriteto, tega ne bo naredil?

Kako pa veste, da predsednik Pahor tega v ozadju ni počel?

Ker ni nobenega rezultata. Takšni rezultati bi lahko bili. Jaz sem to naredil kot predsednik državnega zbora, da je nek zakon šel na podlagi takratne varuhinje človekovih pravic pred Ustavno sodišče. Ko sem rabil tudi moralno podporo, ni bilo glasu od Pahorja, pa je šlo za eklatantno kršenje človekovih pravic. Ali moramo spreminjati zakon zaradi tega? Menim, da ne.

Koalicijski predlog je, naj se Ustava spremeni tako, da bo predsednik dobil možnost imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta. Zdaj to počne državni zbor. Se vam zdi to dobra ideja? Podpirate to, da bi predsednik imenoval sodnike?

Ja, ampak samo sodnike, ne ustavne sodnike. Pri ustavnih sodniki mora ostati tako, kot je sedaj. S tem sem se strinjal že takrat, ko je bila ideja prvič predložena takrat v našem mandatu, na koncu sicer predloga takrat ni bilo.

Morda boste vi prvi predsednik, ki bo imenoval sodnike.

Nimam nič proti temu, da se ta pristojnost da predsedniku. V Državnem zboru je bilo par primerov, ko sodnikov niso imenovali tako, kot je predlagal Sodni svet.

Pri dr. Türku je bila v javnosti razprava o predsedniški rezidenci. Predsednik Pahor je to temo pomaknil v ozadje, tako ali tako je znan po tem, da je na primer letel z rednimi linijami. Kaj pa vi? Boste odpirali to temo?

Ne bom odpiral te teme, ni pomembna v tem trenutku. Smo v taki krizi, da raje ne razmišljam o tem.

Ampak neka računica je. Če bi enkrat vložili v rezidenco, bi se pocenilo varovanje.

Na drugih je, ne na kandidatih za predsednika, da to zagovarjajo ali izpostavljajo. 

Ja, ampak kandidat ima lahko mnenje. 

Kandidat se ta trenutek ne strinja s tem. 

Rekli ste, da boste na prvi delovni obisk, če boste izvoljeni, šli v Zagreb? Zakaj prav Zagreb?

Zaradi procesa Brdo-Brioni. Vodimo ga skupaj in tudi z nekdanjim predsednikom se bom moral tesno povezati, če bomo to želeli voditi naprej. Vsaj to je lahko smisel tega obiska, poleg ostalih vprašanj, ki jih lahko odpreš. 

Arbitraža?

Seveda je to vedno vprašanje, ki je nekje tam. Vprašanje je samo, ali smo že tam, da lahko kar koli naredimo ali glede na ravnanje Hrvaške to zadevo javno pustimo. Pri vprašanjih, ki so diplomatske narave, se mora predsednik zavedati, da vsaka njegova beseda šteje, zato mora biti skop z besedami in več storiti v ozadju.

Torej tiha diplomacija?

Tudi tiha diplomacija je ena od metod ne samo tukaj, ampak tudi pri mirovnih prizadevanjih. 

Kako pa gledate na predsednika Milanovića, ki je v določenih izjavah zelo kontroverzen?

Ne bom komentiral ravnanja drugih držav, s katerimi bom najverjetneje moral splesti tesne odnose.

Ali je bila kazen odpoklica veleposlanika v Združenih državah Amerike, g. Kajzerja, sorazmerna prekršku?

Ni vprašanje sorazmernosti, ampak kršitve zakona o zunanjih zadevah, ki je v bistvu biblija za diplomate. Ko je zakon enkrat kršen, ni dvoma, in kazen je bila na podlagi tega.

Kaj menite o predsedniku Pahorju in tem, da se predsednik vlade o tem ni predhodno posvetoval? 

Imam podatke, da so bile vse informacije na voljo tudi predsedniku države, da bi se lahko vključil, pa se ni. 

Ampak zakaj se pri tem vprašanju razburjate?

Ker se mora človek odzvati v razumnem času, če se ne odzove, ampak čaka, to po mojem ni razumno. Verjamem in moram verjeti predsednici svoje stranke in zunanje ministrice, da je Pahor bil obveščen. 

Kazen je torej bila sorazmerna?

V tem primeru absolutno, ker je šlo za tako eklatantni poseg v depešni sistem, ki je zaščiten. 

Ali smo pravilno razumeli iz soočenja v studiu 24UR Zvečer, ki ga je vodil Uroš Slak, da bi pred rusko agresijo celo podprli izstop Slovenije iz Nata?

Ne, ne, šlo je tako daleč, da bi dopustil možnost posvetovalnega referenduma o tem vprašanju, če se agresija ne bi zgodila, da bi se koalicija z levico lahko oblikovala. Ampak odločili bi še vedno ljudje. 

Takrat ste dejali tudi, da je mogoče, da kakšno odločitev Nata ne sprejmemo in se kakšne zadeve ne udeležimo. Čemu bi morali reči ne? Katere odločitve Nata vi ne bi sprejeli? Katere misije se po vašem ne bi smeli udeležiti?

Nisem imel v mislih konkretnih zadev, ampak to, da na Nato nismo prenesli niti koščka suverenosti. Način odločanja tam je tak, da se imaš čas z odločitvami strinjati ali ne. Mi pa nikoli nismo niti pri zelo simboličnih zadevah rekli, da se ne strinjamo. Ali ni bilo znanja ali pa volje na strani naše politike. Ampak če to enkrat pokažeš, je tvoj položaj v Natu vsaj bolj upoštevanja vreden, če ne, vedno vsi računajo, da boš naredil vse, kar rečejo. Šlo je zgolj za načelnost. 

Vaša politika, vsaj pred rusko agresijo, na trenutke ob vprašanjih glede Nata in vojske spominja na mnenje vašega protikandidata, g. Kordiša. 

On zagovarja izstop iz Nata, kritika, ki gre proti odločitvi ljudi na referendumu, jaz pa govorim o možnem posvetovalnem referendumu. Za to potrebuješ konsenz v parlamentu, kot na primer za posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Ne glede na to, ali sem zagovornik ali skeptik – bil sem skeptičen do vstopa v Nato za razliko od vstopa v Evropsko unijo – moram slediti in sem zavezan večinski volji na referendumu. Če se bo ta večinska volja spremenila, bom to tudi spoštoval. 

Še ocena predsedovanja Boruta Pahorja. Čisto po profesorsko, prosim, kakšno oceno od 1-10 bi mu dali? Bi izdelal?

Ja, bi, ampak zgolj ker bi moral upoštevati zunanjo in notranjo politiko. Če bi ocenjeval samo notranjo politiko, bi bil vsaj v času zadnjih dveh let zelo skeptičen, drugače bi naredil, ker je pri zunanji politiki storil marsikaj. Dajmo reči, zelo dobro v zunanji politiki, v notranji pa bi izdelal. 

Nadaljevali boste proces Brdo-Brioni in če vas razumem, se vam je diplomat zdel spreten. 

Ja, spreten, čeprav tu in tam je bil verjetno kakšen zdrs. 

Boste tako kot on imeli odprta vrata predsedniške palače, boste ohranili jabolko navdiha?

Ta del je dober, ga bom ohranil. Predsednik mora imeti aktivno vlogo, ne sme biti zgolj moderator, tako da morajo biti tudi neki zaključki iz tega.

Kaj pa družbena omrežja? Kako jih boste uporabljali? Bomo po borutingu dobili brglezing

Ne, ne, na družbenih omrežjih se mislim vesti dostojno. 

Kdaj ste nazadnje obiskali kulturno prireditev in katero?

Koncert skupine Mi2 v Podčetrtku. 

Kdaj ste bili zadnjič pri sveti maši?

Ko so me povabili že v času evropskega poslanstva na mašo za domovino. Takšnih maš sem se udeleževal in bi se jih tudi kot predsednik. 

Kje pa sta bili na zadnji partizanski slovesnosti?

Bil sem pred dvema tednoma, naslednjo nedeljo grem v Dobrnič. 

Kdaj ste odigrali zadnjo partijo šaha in s kom je ta bila najtežja?

Prek interneta danes zjutraj, ker se tako sproščam, da včasih hitropotezno igram z neznanimi nasprotniki. Najtežjo pa sem odigral z Lauro Vnuk, ki sem jo uspel remizirati. Sicer je bila simultanka, kar pomeni, da sem imel prednost, ampak vseeno sem ponosen na to. 

Ali ste bili kdaj zaslišani na Policiji oziroma v kakšnem postopku (kot priča ali osumljenec)?

Hm ... Mislim, da samo v primeru, ko nisem podpisal za zbiranje podpisov za zakon o tujcih, kar je šlo na koncu na ustavno sodišče in so mi tam dali prav. Takrat me je, mislim da, stranka SDS tožila in sem tudi sam razmišljal o protitožbi, ampak na koncu se je vse končalo prej, ker so postopek prej ustavili. Enkrat sem moral na sodišče, ker je bil postopek, ko so me kot predsednika državnega zbora ogrožali in so se policisti odzvali po uradni dolžnosti. 

Mislite, da bi vodilni politiki morali imeti potrdilo o nekaznovanosti?

Da! Če ga morajo imeti za vse ostale funkcije. To bi morali urediti tudi v zakonu o poslancih. 

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (307)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kakorkoliže
11. 02. 2024 09.07
Milan Brglez, novi predsednik SD, zagotovo.
Perivnik
14. 10. 2022 13.00
+1
Ta blefer lažnivi bi bil rad predsednik. Zbudite se, narod. Poglejte kako je sinoči na RTV1 pri Eriki jecljal glede 200.000 €, ki jih ji je prinesel iz Slovenskih železnic preko človeka iz SD, ki je seveda tudi visoko v SZ. Erika ga je 3 x direktno vprašala, Brglez se je pa še kar lagal. Noro, koliko "lažnjivega" poguma nekateri premorejo. Ne, pa to niso kar "nekateri", to je g. Milan Brglez, ki nam vsem v glavo laže, da bo poten predsednik. NE MORE BITI POŠTEN, ČE DO SEDAJ NI BIL .ČE NE PREMORE VREDNOTE, KI SE IMENUJE POŠTENJE.
proofreader
12. 10. 2022 18.44
+2
Z 10.000 evri mesečno revež ne more preživeti.
bluzerr
12. 10. 2022 09.34
+3
ta je pred letom mladinski šahovski zvezi kradel, zdaj pa hoče bit precednik, ko ne bo več v eu parlamentu... svašta, in nekateri bodo celo volili tega pohlepneža in grebatorja za stolčke, jaooo!
ArseneLupin
11. 10. 2022 21.11
+0
Samohvalec brglez,, Bog nas vari takega predsednika. Logar ga nese na celi črti. Logar je bil zuinanji minister predsedujoče države EU!!!! Kaj ej brglez dementen? A imamo slovenskega Bidena?
titonium
11. 10. 2022 19.32
-1
Očitno bo Sabina Senčar dobila preko 12 odstotkov!
kuncci1
11. 10. 2022 18.15
-1
RES JE ZANIMIVO….LOGAR JE DVE(2) LETI KRŠIL ZAKONE IN USTAVO, SEDAJ BI PA BIL BRANITELJ USTAVE SLOVENIJE…. RAZUMI ČE MOREŠ!!!
NoviceResnice
11. 10. 2022 17.45
+3
A za ovadbo za zlorabo sredstev mladinskega programa šahovske zveze si ne upate vprašat...morate zatušat...ne smete...vedno manj verjamemo v poptv...ste enostavno pristrani in nekorektni ... javnosti ne dajete korektne informacije in zadržujete ter zavajate... policija je že vkorakala na določene inštitucije preden je Brglez kandidiral in predkazenski postopek poteka.... seveda ga bo tudi Svoboda probala ustaviti...to je slovenska realnost .... bi razumeli da vam je en kandidat lepši ali pa bolj sposoben ampak da pa tako pomembne informacije ki so RESNICA zavestno zakrivate je pa ogabno
NoviceResnice
11. 10. 2022 17.48
+0
NoviceResnice
11. 10. 2022 17.48
-1
Hujošgrimošjanoš
11. 10. 2022 17.39
-2
Če ze moram izbirat med temi tremi, potem brglez. Sicer pa moj glas gre sabini senčar
titonium
11. 10. 2022 19.31
-2
biggbrader
11. 10. 2022 16.47
+0
Kdor bo tega volil je udbopartic od nekdaj.
Đihadist
11. 10. 2022 16.21
+0
Si boljši sam si še zmeraj levak in nisi v našem rangu. Lep pozdrav hlapci kaj ste mel kej za kosilo sodelavec je cel vesel ko gre med malico na kos pice bog ve kaj rabi doma jest.
Hujošgrimošjanoš
11. 10. 2022 17.40
+1
Ce nekomu pravis slabšalno levak, potem si sam slabi
semtvojavest
11. 10. 2022 15.13
+7
lastna hvala cena mala! to da si boljsi je kar nekaj na pamet, kje so rezultati? sploh glede na to da si evropski poslanec in od tega Slovenija nima prakticno nic ali celo manj
jožamb
11. 10. 2022 15.00
+3
Logar ga tako ali tako poje za južno. Samo predsednik pa ima res stik z zunanjo politiko. Kaki Lolek
Tone 12345
11. 10. 2022 14.57
-6
Berglez je v redu čeprav ga ne poznam!!
FlatyEric
11. 10. 2022 14.55
+6
Tale je hotel v levico in gre za ortodoksnega levičarja, ki bo vsekakor Slovence še bolj razdelil, namesto povezal.
marker1
11. 10. 2022 14.53
+7
Kako pa kaj finance slovenske šahovske zveze? Odkar se je pririnil v evropski parlament je tišina, pa tudi prej ni bilo nobene koristi od njega. Cerar ga je pravilno ocenil.
mentos12
11. 10. 2022 14.42
+3
Ta levi skrajnež očitno ne pozna pregovora:lastna hvala se pod mizo valja. Spelji se čimprej,ne pa da kandidiraš za predsednika.
JApajaDAja
11. 10. 2022 14.57
+0
a ni že mihec dovolj za tisto "pod mizo" valja?
biggbrader
11. 10. 2022 16.48
-2
mali.mato
11. 10. 2022 14.38
+3
Niti v drugi krog se ne bo uvrstil. Čeprav so ga mediji začeli forsirat kot bodočega zmagovalca.
Castrum
11. 10. 2022 14.41
+0
Ime mu je Milan! Le kaj si pričakoval?😋🤣
JApajaDAja
11. 10. 2022 14.58
-1
glavno je imenovati se milan in ne ernie :-)
Nikay
11. 10. 2022 14.38
+3
Ne samo Slovenijo še lastno mamo in očeta bi prodal za pet centov, to je Brglez, kdor ga ne pozna drago bi ga plačal..
JApajaDAja
11. 10. 2022 14.59
+0
mali.mato
11. 10. 2022 14.32
+4
Brglez nima pojma o mednarodni politiki.