Slovenija

Državni program obvladovanja raka v rokah OI: Želijo izboljšati obravnavo bolnikov

Ljubljana, 04. 04. 2022 14.36 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
1

Državni program obvladovanja raka za obdobje 2022–2026 je letos prešel v upravljanje in koordinacijo na Onkološki inštitut, s čimer želijo poskrbeti za še bolj strokoven in operativen način vodenja programa. Pomemben cilj na tem področju po besedah koordinatorke programa Sonje Tomšič je izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. V kratkem se bodo tako že delujočemu kliničnemu registru za kožni melanom pridružili še klinični register za raka pljuč, dojk, debelega črevesa in danke ter prostate. Zaradi vse večjih prostorskih potreb ob naraščanju pojavnosti raka na inštitutu medtem ob podpori ministrstva za zdravje načrtujejo prostorsko širitev.

Zdravstveni minister Janez Poklukar je obiskal Onkološki inštitut Ljubljana, osrednja tema srečanja pa je bil predvsem prenos upravljanja in koordinacije novega Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) 2022–2026 z ministrstva za zdravje na onkološki inštitut ter izzivi razvoja inštituta kot edinega terciarnega vseobsegajočega centra za obravnavno bolnikov z rakom v državi. Namen prenosa programa, ki je bil sprejet decembra lani, je poskrbeti za še bolj strokoven in operativen način vodenja programa, ki usmerja enega najkompleksnejših področij našega zdravstvenega sistema.

Koordinatorica programa Sonja Tomšič je ob ministrovem obisku dejala, da med prednostno nalogo novega DPOR sodi dogovor o mreži izvajalcev onkološke dejavnosti po vsej državi, kot pomemben cilj pa je izpostavila izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. "Spremljanje kakovosti bodo omogočali klinični registri najpogostejših rakov, ki v Sloveniji predstavljajo več kot polovico med vsemi raki," je dejala.

onkološki inštitut
onkološki inštitut FOTO: POP TV

Že delujočemu kliničnemu registru za kožni melanom se bodo tako kmalu pridružili še klinični register za raka pljuč, dojk, debelega črevesa, danke in prostate. Tomšičeva je ob tem dodala, da bodo kakovost življenja bolnikov z rakom izboljšali tudi z zagotavljanjem celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe. Pri slednji bodo pri razvoju novih aktivnosti in celostne rehabilitacije z vlogo koordinatorjev pomemben povezovalni člen v oskrbi bolnika odigrale medicinske sestre. 

Predvsem pri obravnavi najpogostejših rakov lahko specializirana onkološka zdravstvena nega pomembno doprinese h kakovosti življenja bolnikov že med samo obravnavo in tudi po njej. "Fokus novega državnega programa je predvsem na tem, da bolnikom izboljšamo kakovost obravnave ter življenja," je dejal Poklukar.

Pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege na Darija Zupančič je ob tem izpostavila, da postaja onkološko zdravljenje vse bolj kompleksno ter da zahteva celostno zdravstveno oskrbo in sistemski pristop. "Da bi naslovili epidemiološko stanje raka v državi, odgovorili na zdravstvene potrebe slovenske družbe in pričakovanja onkoloških bolnikov, na onkološkem inštitutu pripravljamo program klinične specializacije s področja onkološke zdravstvene nege," je dodala. "Vsebina programa obsega preventivne ukrepe preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja raka, celostno rehabilitacijo, psihosocialno in paliativno oskrbo, zdravstveno vzgojno delo in raziskovanje v zdravstveni negi," je še naštela.

Prepričani so, da bo program prinesel več multidisciplinarnega sodelovanja medicinskih sester z drugimi poklicnimi skupinami v zdravstvu, širitev področja dela, kompetenc in pooblastil zdravstvene nege ter da bo doprinos programa predvsem dvig kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, doseganje boljših izidov zdravljenja, večje zadovoljstvo bolnikov ter izboljšanje blaginje njihovih družin in skupnosti.

Huda prostorska stiska, že danes bi nujno potrebovali dodatnih 15.000 kvadratnih metrov

Generalna direktorica Andreja Uštar in strokovna direktorica Irena Oblak sta sicer na srečanju izpostavili hudo prostorsko stisko onkološkega inštituta ter spomnili, da je država že pred 25 leti načrtovala tudi 2. fazo novega inštituta, ki ni bila nikoli realizirana. Takrat je bila incidenca raka sicer skoraj za polovico manjša, kot je zdaj, ko naj bi po podatkih Registra raka RS v Sloveniji za rakom letno zbolelo 15.000 ljudi. Ta številka vsako leto narašča za 2,1 odstotka, kadrovske in prostorske zmogljivosti pa ne sledijo naraščanju potreb, sta poudarili.

Že danes bi tako inštitut nujno potreboval dodatnih 15.000 kvadratnih metrov za optimalne pogoje za obravnavo bolnikov. Inštitut je izkoristil vse možnosti dodatnih prostorov v okviru obstoječih zgradb, v lanskem letu pa so bili primorani del dejavnosti (del zdravstvene administracije) preseliti tudi v najete prostore zunaj inštituta.

Ministrstvo za zdravje je zagotovilo prehodno rešitev, tako da bi s sredstvi iz zakona o investicijah v zdravstvu do leta 2025 zgradili nov objekt za stavbo H ter nadgradili obstoječo stavbo H, pri čemer si inštitut v tem trenutku prizadeva, da bi ti dve investiciji realizirali v največjem možnem prostorskem obsegu. "Zaradi res hude prostorske stiske, ki že ovira strokovni razvoj inštituta, si želimo, da bi bila stavba H nadgrajena z dvema nadstropjema, stolpič za njo pa da bi bil štirinadstropen," je dejala Uštarjeva. S tem bi, kot je dejala, pridobili okoli 7000 kvadratnih metrov, kar je sicer pol manj, kot trenutno potrebujejo. Ob tem je poudarila, da je tudi to le prehodna rešitev, dolgoročno pa da bo verjetno nujna izgradnja novega onkološkega inštituta na novi lokaciji.

Oblakova je medtem poudarila, da so tudi v času epidemije covida-19 uspeli zagotoviti neprekinjeno izvajanje onkološke dejavnosti. Med pomembnimi projekti v zadnjem obdobju sta direktorici sicer izpostavili še pričetek digitalne transformacije delovanja onkološkega inštituta, uspešno izvedeno presojo po mednarodni akreditaciji OECI, vzpostavitev mobilnega paliativnega tima ter uspešno skrajševanje čakalnih dob, predvsem na področju diagnostike. 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Andree
04. 04. 2022 17.29
+0
zato pa se datumi prestavljajo in izvidi izgubljajo