V odgovoru na novinarsko vprašanje o morebitni podpori vstopu Ukrajine v Nato je spomnila, da Slovenija po svojih najboljših močeh pomaga Ukrajini s humanitarno, razvojno in tudi vojaško pomočjo ter bo to počela, dokler bo Ukrajina pomoč potrebovala.
Vojna v Ukrajini se zaostruje, obstajajo bojazni pred uporabo taktičnega jedrskega orožja, je opozorila in dodala, da je Slovenija ostro obsodila nezakonito aneksijo ukrajinskih ozemelj s strani ruskega režima in ruskega predsednika Vladimirja Putina kot nekaj povsem nesprejemljivega in nezakonitega. "To zaostrovanje razmer in posledično tudi prošnja Ukrajine oz. pogovori Ukrajine za članstvo v zvezi Nato so zelo zaskrbljujoči," je dejala.
Če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo, bi to bilo veliko varnostno tveganje, zato se bodo po njenem mnenju "morali na ravni politike v državi zelo dobro pogovoriti o tem, kam vodijo takšne razmere". Slovenija zagovarja politiko miru, dialoga, vsako takšno sprejemanje odločitev pa vodi stran od možnosti umiritve razmer in v smer eskalacije vojne, česar si nihče ne želi, je dodala.
Na vprašanje, ali na ravni države že potekajo pogovori o vprašanju ukrajinskega članstva v Natu, je povedala, da je prejšnji teden Poljska sprožila izjavo, ki je posredno nakazovala tudi podporo članstvu Ukrajine v zvezi Nato, h kateri Slovenija ni pristopila.
Prav danes pa po njenih besedah državni sekretarji na zunanjem ministrstvu in v kabinetu predsednika vlade govorijo o tem. Povedala je, da je danes zjutraj govorila tudi s predsednikom odbora za zunanjo politiko, ter napovedala, da nameravajo ta teden "sesti skupaj in se pogovoriti o več odprtih vprašanjih v odnosu do Rusije in zaostrovanja vojne v Ukrajini".
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je minuli petek, potem ko si je Rusija priključila štiri ukrajinske regije, napovedal, da bo njegova država zaprosila za vstop v Nato po hitrem postopku. Predsedniki devetih srednje- in vzhodnoevropskih članic Nata so konec tedna že izrazili podporo vstopu Ukrajine v Nato.
