Rezar bo odtekanje tajnih podatkov na Knovs naznanil Policiji

Aleš Rezar (Svoboda) je izpostavil, da obstaja utemeljen sum, da so tajni podatki z zaprtega dela seje preiskovalne komisije, ko sta pred njo pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav, nepooblaščeno prešli v roke predsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janeza Žaklja (NSi).

Teh vsebin javnost ne bi smela izvedeti, je prepričan Rezar. Potem ko jih je Žakelj uporabil na Knovsu, pa so prišle še v medije, pravi. Ob čemer tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Joško Kadivnik meni, da je to ogrozilo nacionalno varnost, je dodal. "Saj veste, da so kibernetski napadi zelo aktualni in so tuje obveščevalne službe prišle do podatkov, do katerih ne bi smele," je dejal.

Zaradi obtožb, da deluje politično, se je odločil, da tega, na kakšen način je tajno pričanje Bobnarjeve in Lindava prišlo do Knovsa, ne bo preiskoval. Od strokovnih sodelavcev je zato zahteval poročilo in bo Policiji podal naznanilo suma kaznivega dejanja. "Naj to preiščejo pristojni organi, tako meni nihče ne bo mogel očitati političnega delovanja," je dejal in dodal, da verjame, da bodo pristojni organi "odigrali svojo vlogo".

Ob tem je opozoril, da se zgodbe, "ki bdijo nad podobno mrežo ljudi", ponavljajo. Njegova preiskovalna komisija zdaj preiskuje sume zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade Janeza Janše. "Domnevne zlorabe so potekale na podoben način, prišla je anonimka, brez preverbe se je potem začelo raziskovati po računih skoraj tisoč državljank in državljanov," je dejal.

Vzporednice vidi z dogajanjem na Knovsu, kjer naj bi pooblaščena skupina Knovsa novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od Policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.

Predsednik Knovsa Žakelj je najprej navedel, da so telefonske številke, ki naj bi jim prisluškovali, do Knovsa prišle anonimno. "Po mojem so zdaj po nekem razmisleku ugotovili, da je zgodba preveč podobna tej aferi urada za preprečevanje pranja denarja in so zgodbo malo predrugačili, se pravi, da je prišlo zdaj preko enega člana, na katerega so se obračali ljudje in podajali zahtevo za preverbo, ali jim zakonito prisluškujejo ali ne," je dejal.

"Mislim, da zgodba ni tako nedolžna, kot jo želijo nekateri člani prikazati," je dejal. Verjame, da bodo pristojni organi ugotovili, da je prišlo do nezakonite zlorabe Knovsa, a dvomi, da bo zgodba dobila svoj epilog. Meni namreč, da se bodo izgovarjali, da so telefonske številke prejeli od vira "in potem bo dokazovanje res zelo težko".

Glede očitkov NSi o medijskem obračunavanju Svobode pa je dejal: "Od istih članov prihaja do velikega medijskega obračunavanja s podajanjem nekih nepreverjenih zgodbic." Ob tem je naštel, da so najprej diskreditirali prejšnjega predsednika preiskovalne komisije Miho Lamuta, delo same komisije, prič in njega, hkrati pa poskrbeli za "nešteto proceduralnih zapletov".