Odbor DZ ocenil kandidata za notranjega ministra Poklukarja kot ustreznega

Poklukar, ki je funkcijo notranjega ministra že opravljal v letih 2018-2020, je v svoji današnji predstavitvi na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo opisal svoje dosedanje delo, ki sega na področje ministrstev za obrambo in za notranje zadeve, omenil je tudi svojo vojaško kariero in delo v Upravi RS za zaščito in reševanje.

"V več kot 30 letih moje profesionalne kariere sem ponosen, da sem svoje izkušnje nabiral v vseh treh stebrih nacionalne varnosti, tako da lahko rečem, da danes vse tri stebre zelo dobro poznam," je dejal in izpostavil, da je še posebej poznavanje podsistema notranje varnosti njegova velika prednost. Po njegovih besedah je notranje ministrstvo kompleksno in široko razvejano področje, za zagotavljanje notranje varnosti pa da je treba zagotoviti "predvsem kadrovske, materialne in finančne vire".

Pri tem je navedel podatke o načrtovanem proračunu ministrstva za notranje zadeve za leti 2023 in 2024, ki je po njegovih besedah investicijsko naravnan, kar ga, kot je dejal, "navdaja z optimizmom, da se investicijski ciklus v podsistemu notranje varnosti nadaljuje". Po njegovih navedbah je "še kako pomembno, da proračunska sredstva zagotavljajo možnost modernizacije policije, saj le moderno opremljena policija lahko sledi sodobnim varnostnim izzivom". Ob tem se je zavzel tudi za povečanje števila zaposlenih v policiji.

V svoji predstavitvi je posebej izpostavil tri prednostne naloge, ki si jih je zadal. Glede korupcije je dejal, da to ni samo moralna pokvarjenost in izprijenost, "ampak predvsem in zgolj kaznivo dejanje". Napovedal je, da bo uresničeval v koalicijskem dokumentu zapisano zavezo o ničelni toleranci do korupcije, učinkovitega pregona kriminala ter učinkovitih preiskavah projektov in investicij, ki so prepletene s sumi korupcije, vključno z nabavo zaščitne opreme v zdravstvu v času epidemije. Če bo imenovan za ministra, bo ena od njegovih prvih političnih potez izdaja obveznih usmeritev policiji za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, je razkril. Nacionalni preiskovalni urad pa bo znova avtonomen in samostojen, kot je bil ob svoji ustanovitvi, je še napovedal.

Glede upravljanja migracij je spomnil na spremenjene okoliščine po januarski vključitvi Hrvaške v schengensko območje, s čimer so odpravljene mejne kontrole. Po njegovih navedbah je cilj, da rezilne žice na meji s Hrvaško do konca leta ne bo več. Prav tako se bo Poklukar zavzel za čimprejšnje sprejetje nove migracijske strategije, ki bo upoštevala spreminjajoč globalni kontekst ter dogajanje v naši okolici ob absolutnem spoštovanju človekovih pravic ter s poudarkom na varovanju ranljivih skupin. Strategijo na ministrstvu sicer že pripravljajo, v postopku priprave pa bodo odgovorili tudi na vprašanje, ali je smotrno, da se urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrne pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve, je še dodal in k sodelovanju povabil tudi nevladne organizacije.

V zvezi s tem je napovedal tudi prenovo zakona o tujcih, zakona o mednarodni zaščiti, zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb in zakona o javnih zbiranjih, predlogi naj bi bili v DZ vloženi do konca leta.

V okviru depolitizacije, profesionalizacije in modernizacije policije je napovedal tudi predlog zakonske spremembe imenovanja generalnega direktorja policije, novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije ter novelo zakona o organiziranosti in delu policije, v katerega je treba po njegovih besedah vgraditi sistemska varovala, ki bodo "politiki onemogočala politično lomastenje po policiji". Ob tem je omenil, kako zgrožen je bil ob prebiranju poročila o izrednem nadzoru nad policijo na demonstracijah. "V zadnjih dveh letih smo videli represijo slovenske policije, podpihovano s strani najvišjih predstavnikov oblasti, kakršne še nismo videli in srčno upam, da je nikoli več ne bomo," je še dodal.

Poklukar je po svoji predstavitvi na matičnem odboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Na vprašanja Branka Grimsa (SDS) glede odstranjevanja ograje na meji odgovoril, da se je v zadnjih letih veliko spremenilo, pri čemer je izpostavil vstop Hrvaške v schengensko območje. Pri tem verjame, da bo Hrvaška varovala mejo vsaj tako dobro, kot je to počela Slovenija.

Čeprav je v svojem prvem ministrskem mandatu tudi sam postavljal ograjo, se mu danes zdi nepotrebna, zato bo nadaljeval z njenim odstranjevanjem. Notranja meja EU namreč ni tista, ki bi jo bilo treba dodatno varovati, je odgovoril na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič.

Ob tem bi trg dela sprostil za tujce, ki bi imeli priložnost zapolniti mesta deficitarnih poklicev. Glede tega se bo posvetoval z ministrstvom za javno upravo, pri čemer želi pospešiti administrativne postopke in v državo sprejeti varnostno preverjene ljudi.

Glede nevzdržnih razmer v azilnih domovih verjame, da so ti polni. Zato razmišlja, da bi se vsaj namestitvena in procesna pristojnost urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrnila pod ministrstvo za notranje zadeve, ostali deli pa bi šli pod pristojnost drugih ministrstev.

Sukičevo je tudi zanimalo, ali še vedno ocenjuje, da Sindikat policistov Slovenije deluje kot parapolicija. Odgovoril je, da je bila ta njegova izjava podana v določenem kontekstu preseganja sindikalnega delovanja in se mu zdaj takšne besede ne zdijo več potrebne. Če bo imenovana za ministra, se bo zavzel za karierni sistem v policiji, ki pa lahko nastane samo s sodelovanjem obeh policijskih sindikatov, dodatno pa ga bo omogočala še napovedana reforma plačnega sistema.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič ga je vprašala, ali bo znal "reči ne željam oseb, ki jim je hvaležen za priložnost biti notranji minister". Odgovoril je, da glede tega ni skrbi, saj zakonodaja točno določa razmerje med ministrom in generalnim direktorjem policije in da je ta v svojih kadrovskih odločitvah avtonomen. Pri tem je zagotovil, da policijo vodi generalni direktor, minister pa daje redne in izredne usmeritve v skladu z zakonskimi pristojnostmi.

Na vprašanja, kakšen je njegov odnos z v. d. generalnega direktorja policije Boštjanom Lindavom, je dejal, da je "on trenutno v. d. generalnega direktorja in to je njegova funkcija". V sklopu še večje profesionalizacije slovenske policije pa si bo prizadeval vzpostaviti karierni sistem napredovanja zaposlenih v policiji, k čemur sta ga že pozvala tudi oba policijska sindikata. Po njegovih besedah je treba tudi prevetriti programe izobraževanja in usposabljanja, pri čemer je treba večji poudarek dati osnovam kodeksa policijske etike.

Kdo bo v njegovi ekipi, bo javnost, kot pravi, izvedela pravočasno. "Bo pa to povsem kompetentna ekipa, sposobna teh izzivov in prioritet, ki sem jih danes tudi predstavil na odboru," je dejal. O tem, ali bodo na položajih ostali sedanji državni sekretarji, pa se še niso pogovarjali, pravi.

Prav tako ni razkril, ali bo na položaju generalnega direktorja policije ostal sedanji v. d. generalnega direktorja Lindav.

Si bodo pa prizadevali za spremembo zakona o policiji, s katero bi šef policije lahko postal tudi nekdo, ki ni karierni policist. Gre za "idejo širjenja nabora kandidatov za generalnega direktorja policije", pojasnjuje Poklukar in dodaja, da smo tak zakon že imeli. Kandidate bi tako ocenila strokovna komisija, Poklukar pa verjame, da to vodi v večjo profesionalizacijo policije.

Enako bi storili z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU), s čimer po njegovih besedah želijo NPU narediti še bolj samostojen in avtonomen. "To je tudi nek nov moment znotraj slovenske policije, da dobijo tudi strokovnjaki s področja tožilstva, preiskovalnih sodnikov in pa varnostnih strokovnjakov, obveščevalnih struktur možnost, da vsaj kandidirajo," je dejal.

Na očitke, da se bo z njegovim imenovanjem večal vpliv državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca v vladi, pa je dejal, da sta sicer na ministrstvu za obrambo sodelavca, a "kot notranji minister lahko delaš samo zakonito in strokovno in v skladu s političnimi usmeritvami". "In vemo, kdo je v vsaki vladi šef, to je predsednik vlade, nihče drug," je dodal.

V obeh policijskih sindikatih od kandidata, ki je ministrstvo vodil že v času vlade Marjana Šarca, pričakujejo vzpostavitev kariernega sistema v Policiji in pravičnejšega vrednotenja zaposlenih v njej.

V poslanski skupini največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki šteje 41 poslancev, zatrjujejo, da so glede predloga kandidature enotni. V vrstah koalicijskih partnerjev SD in Levice, kjer so se pojavljali namigi, da nad predlaganim kandidatom naj ne bi bili povsem navdušeni, so z uradnimi odzivi za zdaj skopi, pričakujejo pa delovanje novega ministra v skladu z zakonodajo in zavezami koalicijske pogodbe.

Pred zaslišanjem sta na novinarski konferenci spregovorila vodja poslanske skupine Svoboda Tereza Novak in poslanec Lenart Žavbi. Novakova je spomnila, da Poklukar ni novo ime v politiki, saj je v vladi Šarca že vodil notranje ministrstvo. Po njenih besedah so pričakovanja poslancev velika, pričakujejo pa, da bo kandidat dosledno in v najkrajšem možnem času izpolnjeval vse koalicijske in programske zaveze. Ob tem upajo na dobro sodelovanje z nevladnimi organizacijami. 

Pričakujejo tudi hitrejše odstranjevanje ograje na meji, ničelno toleranco do korupcije in depolitizacijo policije. "Policija naj bo zaveznica ljudi in ne politike," je dejala Novakova.