DZ sprejel 86-milijonski paket pomoči gospodarstvu

Poleg povišanja sredstev za izvajanje zakona s 40 na 86 milijonov evrov, predlog določa tudi višjo stopnjo kritja upravičenih stroškov in razširjen krog upravičencev. Predvideno je, da bo pokrit  50-odstotni delež upravičenih stroškov, ne le 30-odstotni. 

Izvajalec pomoči bo javna agencija Spirit Slovenija. Ta bo izdala aplikacijo na katero se bodo lahko gospodarstveniki prijavili med 1. in 15. novembrom. "Izrecno bi rad povedal, da gre za sredstva v letošnjem letu, za naslednje leto pa vlada pripravlja druge ukrepe, ki so vezani tudi na EU," je po razpravi v DZ v izjavi za medije pojasnil Han.

Od 86 milijonov se bo približno 80 milijonov namenilo le za sofinanciranje cen elektrike in zemeljskega plina, preostanek sredstev pa za ugodna likvidnostna posojila. Slovenski podjetniški sklad bo ugodna posojila v vrednosti 32 milijonov evrov razpisal jutri. Za posojila v višini največ 100.000 evrov bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja v likvidnostnih težavah zaradi posledic epidemije covid-19 ali kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

"Z novelo zakona želimo zagotoviti dovolj visoko pomoč gospodarstvu predvsem za tiste upravičence, ki bodo podali vlogo za enostavno pomoč, torej do 500.000 evrov. Tem po novem omogočamo tudi višjo stopnjo pomoči oz. povračilo do polovice upravičenih stroškov," je pojasnil minister Matjaž Han. Za podjetja, ki bodo zaprosila za posebno pomoč ali pomoč za energetsko intenzivna podjetja, se ne spreminja nič. "Ta podjetja bodo lahko zaprosila za do dva milijona evrov, pri čemer bo za posebno pomoč ostala omejitev 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivna podjetja pa lahko računajo do največ 70 odstotkov upravičenih stroškov," pravi minister.

Novela zakona tudi razširja krog upravičencev. Poleg gospodarskih družb in zadrug, bodo po novem upravičeni tudi subjekti iz primarnega kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi ter gospodarsko interesna združenja, zbornice in sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.

Predlaganemu dopolnilu, ki ga je vložila poslanska skupina NSi, poslanci niso namenili zadostne podpore. Pripravili so jo na podlagi predloga Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije.

Proti dopolnilu je glasovalo 48 poslancev, medtem ko mu je podporo izreklo 28 poslancev. En poslanec se je glasovanja vzdržal.

V poslanski skupini SD so prepričani, da so ukrepi za pomoč gospodarstvu več kot nujni, obravnavana novela pa nadgrajuje ukrepe, ki jih je DZ uzakonil prejšnji mesec, je pojasnila poslanka Bojana Muršič.

Predlagano novelo soglasno podpirajo tudi v poslanski skupini Levica. "Država mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se naše gospodarstvo v tej krizi ne zlomi, da ne pride do zaprtja podjetij in armade delavcev, ki bodo v tem primeru ostali brez dela," je dejala poslanka Nataša Sukič.

Poslanec Tine Novak (Svoboda) je ob napovedi podpore predlagani noveli izpostavil, da vse državne pomoči, ne glede na to, kako so potrebne, dobrodošle in pametne, na dolgi rok problematike ne bodo mogle rešiti tako učinkovito, kot to velja za ukrepe, ki bodo težavo resnično rešili pri vzroku. Zato podpirajo prizadevanja vlade za konkretnejše ukrepanje na evropski ravni na trgih z električno energijo in plinom.

Poslanec Franc Rosec (SDS) se je strinjal, da gre za nadgradijo že sprejetega zakona. Kot je opozoril, v Sloveniji s plinom nismo samooskrbni, medtem ko smo z električno energijo samooskrbni med 80 do 85 odstotki. "In mislim, da se moramo vsi vprašati, kje je ta energija danes, zakaj ni v Sloveniji, kje je," je poudaril.

Podporo noveli so izrekli tudi v poslanski skupini NSi, saj, kot je pojasnil poslanec Jožef Horvat, v NSi podpirajo kakršno koli pomoč gospodinjstvom, posameznikom in gospodarstvu. Ob tem pa je opozoril na preveliko frekvenco noveliranja tega zakona, ki bo prispevala k slabi predvidljivosti poslovnega okolja.

Kakšne dodatne ukrepe lahko še pričakujemo?

Zakon o pomoči gospodarstvu predstavlja prvi sklop ukrepov Vlade RS za blažitev posledic visokih cen električne energije in zemeljskega plina za letošnje leto, vlada in EU razmere pozorno spremljata in bosta v primeru, da bo to potrebno, pripravili novega. V parlamentu si predvsem prizadevajo doseči ustrezno regulacijo trga z energenti, s katero bi zaustavili višanje in nihanje cen energentov ter zagotovili slovenskemu gospodarstvu primerljive konkurenčne pogoje, je tudi poudaril Han. 

Vlada je poleg zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina sprejela tudi več drugih ukrepov, ki tudi pripomorejo k zmanjšanju pritiskov krize na gospodarstvo, kot so reguliranje cen naftnih derivatov, znižanje DDV za energente, reguliranje cen električne energije in zemeljskega plina za male poslovne odjemalce, znižanje nekaterih prispevkov za proizvodnjo elektrike.

Predvidoma do začetka novembra bo krizna skupina pripravila še predlog ukrepov, s katerim bo država pomagala podjetjem preživeti morebitno zaostritev energetske krize v prihodnjih mesecih in letu.

S tem namenom je danes državni sekretar Matevž Frangež opravil poglobljen sestanek s kabinetom evropskega komisarja za notranji trg Thierryjem Bretonom in  direktorjem Direktorata ta energetsko intenzivne industrije Joaquimom Nunes de Almeido. Frangež je ob tem opozoril na nekonkurenčnost slovenske industrije zaradi visokih cen energentov, kar ogroža tudi evropske industrijske verige. Pri tem se je ponovno zavzel za to, da mora regulacija cen zajeti tudi industrijo.

 Od Evropske komisije pa so danes dobili tudi informacije o podaljšanju začasnega kriznega okvira pomoči gospodarstvu v leto 2023, pri čemer so Bretonovemu kabinetu predstavili dodatne predloge za spremembe kriznega okvirja, da bi lahko učinkoviteje pomagali gospodarstvu v času energetske krize.

"Ker EU in vlada pripravljajo dodatne ukrepe, javnim ustanovam in gospodarskim subjektom, ki še nimajo sklenjenih pogodbe za naslednje leto, priporočamo, naj jih še ne sklepajo, saj bodo na evropski ravni predvidoma v prihodnjem mesecu sprejete spremembe pravil energetskega trga," je v luči novih ukrepov v izjavi poudaril Han.

Po vladnih navedbah se že kažejo prvi znaki učinkovanja sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje. Kot ocenjuje Umar, je vlada z ukrepi ublažila rast inflacije za 2,3-odstotne točke. Če ne bi bilo ukrepov vlade, bi bila inflacija septembra 12,3-odstotna, tako pa je bila pri 10 odstotkih. Kot pravijo na vladi, so k temu največ prispevali ukrepi na področju regulacije cen elektrike in plina, regulacije naftnih derivatov in znižanje DDV za nekatere energente.