Kreditna sposobnost družin z otroki se je še poslabšala

S 1. aprilom se je v skladu z zakonodajo, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči, dvignil znesek za vzdrževanega družinskega člana (otroka) z 237,29 evra na 248,92 evra. Potrošniku mora po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. 

Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. V praksi to pomeni, da se je potrošnikom, ki preživljajo otroke, že drugič letos znižala kreditna sposobnost, opozarjajo na Združenju bank Slovenije (ZBS). 

Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh oz. 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko kreditno sposobnost, so pri ZBS zapisali v sporočilu za javnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oz. hranilnici ne more zadolžiti, poudarjajo. Za vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo se lahko za anuiteto uporabi le 0,5 evra.  Izpostaviti je treba, da se je kreditna sposobnost prebivalstva znižala že v januarju 2022, ko se je minimalna plača zvišala za 4,9 % s 1.024,24 evra na 1074,43 evra bruto, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Posebej so izpostavili, da je ob tem obseg slabih kreditov prebivalstvu v Sloveniji zelo nizek, med najnižjimi v Evropi. Iz podatkov za zadnje četrtletje leta 2018 je razvidno, da je Slovenija imela drugi najnižji delež slabih kreditov prebivalstvu v regiji srednje in vzhodne Evrope. 

Navajajo tudi izračun kreditne sposobnosti za posameznika s povprečno plačo, par s povprečnima plačama in par s povprečnima plačama ter dvema otrokoma: