Politika spreminjala odločitve stroke, Krek vztraja, da na NIJZ politike ni bilo

Milan Krek je bil na položaj direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) imenovan 30. aprila 2020, dober mesec dni po začetku epidemije. Na položaju je zamenjal vršilca dolžnosti direktorja Ivana Eržena, ki je le dober mesec pred tem nasledil odstopljeno direktorico Nino Pirnat. Že od samega začetka so se pojavljali očitki in sumi, da Krek, ki je specialist za področje socialne medicine, na izjemno pomembnem inštitutu za spopad z epidemijo predstavlja podaljšano roko vladajoče politike in skrbi za podrejenost stroke glavnim odločevalcem v državi. 

Tako naj bi Krek s svojimi izjavami, ki so dvignile veliko prahu, večkrat poskrbel za to, da se je zaupanje javnosti v navedbe in priporočila stroke zmanjšalo, s tem pa prispeval k splošnemu nezadovoljstvu z ukrepi. Epidemiologi Nina Pirnat, Maja Sočan in Ivan Eržen so ga v skupni izjavi obtožili diskreditacije NIJZ. "Z lažmi, zavajanjem oziroma netočnimi informacijami, ki jih je navajal Milan Krek, se povzroča nadaljnja škoda v odnosu državljanov do epidemije, s tem pa posledično tudi večja škoda zdravju prebivalcev." 

Z direktorjem NIJZ smo zato spregovorili o nekaterih njegovih izjavah in tudi neposredno o domnevnih političnih povezavah.  

Projekcije o več kot 90.000 mrtvih 

Krek je še kot vodja območne enote NIJZ v Kopru objavil podatek, da bi lahko v najslabšem primeru in če ne bi sprejeli nobenih ukrepov zaradi covida-19 umrlo več kot 90.000 ljudi. Konec epidemije je na pomolu, število ljudi, ki so umrli s covidom-19, pa je nekaj manj kot 6500. Septembra so omenjeni trije epidemiologi povedali, da so bile takšne trditve neutemeljene.   

Krek danes pojasnjuje, da je šlo za študijo, ki so jo opravili trije neodvisni modelarji. "Zanimalo nas je, kaj dejansko pomeni ta virus, če ne bi ukrepali kot družba in posamezniki, se pravi, da ne bi sprejeli nobenega ukrepa. Eden je rekel 94.000, drugi 110.000 in tretji 70.000. Javnosti smo predstavili njihove izračune. To je bil najslabši možni scenarij. Na isti novinarski konferenci pa sem tudi povedal, da bi po najboljšem scenariju imeli 'samo' 1500 mrtvih. Z ukrepi smo zelo zmanjšali število umrlih, a še vedno jih imamo preko 6000." Krek ob tem poudarja, da so se vsi obregnili le ob eno številko. 

"Takrat, ko smo sporočili ta podatek, so nastali problemi in nekateri iz NIJZ so zahtevali, naj preneham javno nastopati.  Toda naš pristop v Kopru je bil popolnoma drugačen, bolj podoben odprtemu italijanskemu pristopu. Mi smo odpirali problem, v Ljubljani pa so ga skrivali pod mizo."  

"Omikron petkrat nevarnejši od preostalih različic virusa" 

Koronavirusna različica omikron velja za bistveno bolj nalezljivo od predhodnih, zato je v večini držav po svetu že postala prevladujoča. Toda čeprav je število okuženih dvakrat večje, kot je bilo na primer novembra lani, je stanje v bolnišnicah stabilno, v zadnjih dneh pa se število okužb in tudi število hospitaliziranih zmanjšuje. V bolnišnicah je bistveno manj ljudi, januarja pa je bilo število umrlih s covidom-19 v primerjavi z novembrom, pred pojavom omikrona pri nas, za skoraj polovico manjše. Krek je takrat govoril, da je »vrag vzel šalo«, in tudi opozarjal, da je omikron petkrat nevarnejši od ostalih različic virusa.  

Epidemija, v kateri je stroka še posebej poudarjala, da je največja težava pritisk na bolnišnice, pa po prihodu omikrona usiha. Vlada sporoča, da postopoma odpravlja epidemiološke ukrepe, stroka pa ocenjuje, da prihajamo v obdobje, ko covid postaja endemična bolezen. 

Krek pojasnjuje, da je omikron od predhodnih različic nevarnejši zaradi prenosa okužbe. "Problem pa je v tem, da imate zato zelo veliko okužb, ki jih je težko obvladovati. Pri omikronu smo se tako soočili z novim problemom, problemom množičnih okužb, ki so povzročile tudi množične odhode na bolniške in v karantene. Tako smo imeli na mnogih področjih težave pri organizaciji družbe. V tem kontekstu je ta virus hujši, kot so bili ostali." 

Krek pravi, da teže virusa ne moremo meriti zgolj po številu hospitalizacij in smrti. "Ta virus je imel še eno dimenzijo, o kateri je bilo treba spregovoriti. Če gledamo samo bolnišnice in intenzivne oddelke, ni tako hud, kot je bil prejšnji. Je pa hujši v drugem kontekstu, saj je radikalno posegel v šole. Veliko jih je bilo zaprtih, isti problem smo imeli v podjetjih, kjer je bilo veliko ljudi na bolniški odsotnosti. Virus je torej treba gledati tudi v kontekstu tega, kaj naredi slabega za gospodarstvo in družbo, ne samo v strogem medicinskem kontekstu. Virus ima tudi bistveno širše družbene vplive in tudi glede na te moramo ocenjevati njegovo resnost. Imamo pa srečo, da je omikron prišel šele sedaj, ko je veliko ljudi, predvsem ostarelih, že cepljenih in so posledice tudi zaradi tega milejše," odgovarja Krek.   

Dvomi o pomislekih Eme glede poživitvenih odmerkov 

Direktor NIJZ je januarja dejal, da ne verjame Evropski agenciji za zdravila, ki je v poročilu navajala pomisleke glede poživitvenih odmerkov. Nenehno cepljene po njihovem mnenju ni vzdržna rešitev, saj smo na prehodu iz pandemičnega v endemično stanje, ki ga poznamo pri prehladu ali gripi. Hkrati pa bi lahko poživitveni odmerki, neprilagojeni na različico omikron, oslabili imunski sistem cepljenih, je še opozorila Ema. Takšni dvomi pa so nakazovali radikalno drugačno stališče od naše stroke, ki je še nedavno vztrajno pozivala k cepljenju s poživitvenimi odmerki.  

Skeptičnost evropske agencije je komentiral tudi Krek in dejal, da temu ne verjame kaj dosti. "Virus se je še zmeraj 'znašel' in izkazal za še močnejšega". Ob tem je dejal, da gre za medijski pristop in poskus sproščanja ljudi. 

Danes pravi, da je skeptičnost do poročila Eme izrazil zato, ker so uporabljali pogojnik, niso pa trdili. "Gre za pogojno trditev, ki ne more biti dejstvo, dokler se ne potrditi z nekimi raziskavami." 

Pa imamo sedaj kaj več podatkov o tem? Krek pravi, da še vedno ne moremo ničesar trditi, ker ni dovolj podatkov. "Veliko stvari v znanosti je na trhlih nogah, ker je še premalo znanstvenih raziskav in člankov. Zato je treba biti pri covidu zelo previden. V dveh letih smo se naučili, da je to virus, ki zelo rad preseneča. Študija iz Izraela kaže na precej majhno dodatno korist četrtega odmerka cepiva proti covidu-19 pri zaščiti pred okužbami z bolj nalezljivo koronavirusno različico omikron. Torej skepsa ni bila nepotrebna; takrat tega še nismo vedeli."  

Sprega politike in stroke? "V tej hiši ne bo politike – ali pa mene ne bo" 

Krekove izjave so že v začetku leta 2020 razburile člane odbora za zdravstvo iz vrst SAB, SD, Levice in LMŠ. Takratnemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju so poslali odprto pismo, v katerem so pozvali k odločnemu ukrepanju zaradi Krekovega neprimernega in nedopustnega ravnanja na eni od vladnih novinarskih konferenc. Po njihovi oceni je z nerazumnim in zmedenim podajanjem smernic rušil ugled in spodkopal strokovnost inštituta, zato so ga pozvali k odstopu. Krek je očitke zavrnil, v bran mu je takrat stopil tudi minister za zdravje. 

Ostro zavrača tudi kritike, da je politiki omogočil poseg v neodvisno delovanje NIJZ. Še več, Krek poudarja, da v nasprotju s svojimi predhodniki na inštitut ni prišel iz politike. "Moje delovno mesto se je sprejemalo kot politično. Toda profesor Eržen je bil državni sekretar in je od tam, s politične funkcije, prišel na direktorski položaj v inštitutu. Nina Pirnat je bila prav tako državna sekretarka in je s tistega položaja prišla na čelo NIJZ. Jaz nisem imel nobene politične funkcije in tudi član nobene politične stranke nisem. V šali rad rečem, da sem v stranki 'Public Health' (javno zdravje, op. a.). V to institucijo sem prišel po vodenju območne enote. V tem je velika razlika v primerjavi s predhodniki. Na začetku sem se srečal z velikim političnim pritiskom, vendar ne koalicije, ampak opozicije, ki me je v tistem trenutku absolutno želela prikazati kot člana SDS." 

"Ta pozicija je bila pred mojim nastopom povsem politična, zato so tudi prišli do sklepa, da sem tudi jaz tukaj politično, vendar to ne drži. Vedno se borim, da bi to funkcijo in vse ostale strokovne funkcije strokovno opravljali strokovnjaki. Potrebujemo strokovne inštitute, ki bodo lahko pri odločanju pomagali politikom. Ko sem prišel na ta položaj, sem rekel, da politike v tej hiši ne bo več – ali pa mene ne bo več," zatrjuje Krek. 

Ob tem poudarja, da raziskovalci in direktorji institucij ne smejo biti politično opredeljeni, ko podajajo strokovna mnenja. "Tega sem se vedno držal, držim se še danes in se tudi vedno bom. Politika mora predvsem poslušati stroko. Res je, da na koncu politika odloča, ker je družba tako urejena. Mi pa moramo politiki vedno natočiti čistega vina. Na vseh sestankih z vlado sem zelo jasno povedal, kakšna so strokovna stališča in izhodišča ter kje smo z epidemijo v Sloveniji in v svetu na podlagi znanja NIJZ in ECDC. Na koncu smo dali vse podatke politiki na mizo, da bi odločila. Končne odločitve je sprejela politika, nikoli pa ni ukazovala ali sugerirala, kako mora delati stroka."

Na vprašanje, ali je politika kdaj "povozila" stroko, Krek odgovarja, da je glede covida vedno poslušala in da strokovnjaki niso bili preslišani. A dodaja, da so svoje mnenje podajali tudi predstavniki gospodarstva, šolstva, infrastrukture in ostalih področij, "zato se je politika včasih na koncu odločila za neko modificirano rešitev". 

"To ni bilo vedno tako, kot smo predlagali mi, ampak so sprejeli nekatere stvari, ki so bile modificirane po pogovoru z drugimi sektorji, a pri odločitvi so bili upoštevani tudi naši strokovni predlogi. Mi smo stroka, ne moremo reči, da je vedro rdeče, če je modro. Tega se držimo in se bomo držali še naprej, ne glede na to, katera politika bo vladala. Strokovnih stvari se ne sme politično obarvati. Tak pristop bi bil na dolgi rok popolnoma zgrešen. Strokovne odločitve so strokovne in za njimi stoji stroka, ki pa ne more stati za političnimi odločitvami, če niso usklajene s stroko, to je ključno."

Odgovornost za odločitve politike se stehta na volitvah 

Direktor inštituta se sicer strinja, da je znanost odvisna tudi od gospodarstva, financiranja, posledično tudi od politike. "Ampak to ne pomeni, da mora znanost odkriti novo znanost, ki bo bližje politiki. Znanost mora ostati na svojih strokovnih temeljih. 30 let že delam na področju drog. Pri tem se zavzemam za strokovno stališče, ne glede na to, ali bi neka stranka hotela nekaj legalizirati ali ne. Jaz jim povem, kaj je nevarnost legalizacije, potem se lahko oni odločijo. To pa je na koncu njihova odgovornost." 

Krek še pravi, da je pomembno, da stroka pove politiki, kaj je strokovno, in prevzame odgovornost za to stališče. "In potem lahko politika seveda tudi 'povozi' znanost. Ampak potem vso odgovornost prevzema na svoja pleča. In ta odgovornost se nato stehta na volitvah."