Država je 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več kot 25.000 ljudi, pripadnikov preostalih takratnih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in si niso pravočasno uredili državljanstva, ter jih prenesla v t. i. pasivno evidenco. S tem so izgubili praktično vse pravice.
Izbrisani so nato dolga leta dokazovali, da je bil izbris nezakonit, a jim politika ni prisluhnila. To je šele leta 1999 in 2003 ugotovilo ustavno sodišče, ki je s tem postavilo tudi temelje za zakonsko urejanje tega vprašanja.
Poleg odškodninske odgovornosti države, ki jo je po neuspešnih tožbah na slovenskih sodiščih potrdilo šele Evropsko sodišče za človekove pravice, so si ves čas prizadevali tudi, da bi se jim država uradno opravičila za izbris. V petek pa so izbrisani le dobili uradno opravičilo države, ki ga je izrekel predsednik republike Pahor. V Amnesty International Slovenija opravičilo vidijo kot "pomembno moralno zadoščenje" za izbrisane, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Beširović pa je sporočil, da ga dojema kot moralno zmago.
Beširović pa je kljub temu opozoril, da vse krivice še niso odpravljene, in da v Sloveniji še živijo izbrisani brez urejenega statusa. Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut ob 30. obletnici izbrisa državo pozivajo, naj zagotovi možnost, da si ti ljudje, ki že desetletja bivajo v Sloveniji, uredijo dovoljenje za stalno prebivanje in da bo v postopkih spoštovan njihov posebni položaj ter varovano njihovo dostojanstvo.
30. obletnice izbrisa so se v petek spomnili tudi v galeriji Kresija v Ljubljani, kjer so odprli razstavo z naslovom 30 let s(r)amote. Na ogled bo do konca marca.
