'V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne'

Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da sta bili na dnevnem redu le dve točki, in sicer reforma plačnega sistema in reforma stanovanjskega trga, od reform pa da ne bodo odstopali. "Izhajali smo iz analize stanja in se dogovorili, kaj so prioritete in kakšna je časovnica." 

Reforma plačnega sistema bo, kot meni koalicija, najtrši oreh, saj bodo od te reforme odvisne tudi ostale. 

Golob in zunanja ministrica Tanja Fajon sta izpostavila, da enotnega plačnega sistema ni več. "Ta sistem bomo reformirali v več korakih," je napovedal Golob. Eden od korakov je tudi pogajanje o sedanjih plačah v javnem sektorju znotraj socialnega dialoga, nadaljnji koraki reforme pa bodo znani naslednji teden, je napovedal Golob.

Po mnenju ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesca je trenutni sistem vsako leto dražji. "Kljub temu, da je denarja v sistemu vedno več, je tudi vedno več nezadovoljstva, generator tega nezadovoljstva pa je prav sistem plač v javnem sektorju."

Sklepi, ki so jih potrdili, temeljijo na tem, da bodo najprej naslovili spodnji del lestvice, torej tiste, ki prejemajo najnižjo plačo. "Izhajali bomo iz tega, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju spremeni na 1:7," napoveduje predsednik vlade.

"V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne"

Po besedah Goloba bodo iskali tudi način, kako uskladiti plače skozi leta, kot se oblikujejo minimalna plača, pokojnine in socialni transferji. Želijo oblikovati skupno osnovo za usklajevanje plač. "Ne želimo vsako leto razpravljati, ali je sistem enoten, rešitev ne bomo iskali v enem stebru."

Koalicija je tudi napovedala, da bodo poskušali doseči avtonomijo znotraj panog in "kako naj posamezna panoga ureja plačna razmerja znotraj stebra." "Pozdravljam tudi to, da država ne bo več vsepovprek poskušala posegati v sistem plač," je zadovoljen Mesec, ki napoveduje, da bodo sistem prestrukturirali v panoge oziroma stebre, znotraj katerih bodo imeli socialni partnerji del avtonomije pri določanju plač in dodatkov in s tem tudi večjo odgovornost. 

Fajonova je dodala, da je "danes nesprejemljivo, da nekdo, ki dela polni delovni čas, ne doseže niti minimalne plače." Fajonova je napovedala, da  bodo še naprej sodelovali s socialnimi partnerji in da bodo morali biti potrpežljivi. "Potrebno je vzpostaviti pravična plačna razmerja," je dodala Fajonova, ki meni, da leto reform kliče po nekem novem družbenem dogovoru. 

S sklepom, da v javnem sektorju ne bo več plač pod minimalno plačo, je zadovoljen tudi Mesec. 

Z reformo želijo preprečiti "sistem pajkove mreže", ko sprememba ene same plače v sistemu povzroči val zahtev po celem sistemu, napoveduje Golob. "Spreminjamo dinamiko določanja višine plač v javnem sektorju, kar je velik korak po Virantovi reformi 2008," še meni Mesec. 

Sindikati o napovedanem razmerju ena proti sedem: "To bo dobrodošlo za dvig plač funkcionarjev in direktorjev"

Konkretnih rešitev za prenovo sistema nismo slišali, pa so se odzvali sindikati javnega sektorja. Pozdravljajo pa napoved, da v javnem sektorju plače pod minimalno ne bo več, kar po ocenah sindikatov zadeva okoli 30 tisoč ljudi. 

Glavna kritika s strani sindikatov - napovedano razmerje ena proti sedem. "Razmerje bo seveda zlasti dobrodošlo za dvig plač funkcionarjev in direktorjev," opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in dodaja, da morata biti izpolnjena tudi dve predpostavki, da se bodo pogovarjali o prenovi plačnega sistema. "Prvič, da smo enakopraven partner pri oblikovanju tega plačnega sistema /.../ in drugo, da ohranimo sistem kolektivnih pogodb."

"Pogajali se bomo kot ostali sindikati,  pričakujemo pa seveda izhodišča, ki jih danes nismo slišali, govori se samo o stebrih, za katere ne vemo, kaj to pomeni," na vladne napovedi odgovarja Slavica Mencinger iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi.

Ob napovedih več reform in pomislekih o vzdržnosti javnih financ za takšne podvige je pred začetkom tokratnega koalicijskega vrh pred novinarje stopil tudi minister za finance Klemen Boštjančič in poudaril, da napovedanih reform nikakor ne vidi kot zahteve, temveč kot "vrsto ukrepov, da posamezne podsisteme naredimo bolj učinkovite". O tem, ali že imajo analize, koliko bodo napovedane reforme stale državo, pa je dejal: "Nekaj že, marsikaj pa bomo še naredili."

Na vrhu so razpravljali tudi o stanovanjski reformi. Vlada načrtuje, da bodo do konca mandata vzpostavili dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo 3000 javnih stanovanj na leto.