Višji upokojitveni starosti nasprotujejo mladi: 'Zaslužimo si priti do upokojitve vitalni in zdravi'

Iz Gospodarske zbornice so sporočili, da so glede na demografske trende v Sloveniji in pristope drugih evropskih držav tak scenarij sicer pričakovali. "V nasprotnem primeru bi morali dvigniti prispevno stopnjo, kar bi še dodatno obremenilo podjetja," je dejal vodja korporativnega komuniciranja pri GZS Sebastjan Šik. Seveda pa ob tem pričakujejo tudi bolj poglobljeno razpravo, saj je na mizi več scenarijev.

Tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so nam odgovorili, da so v svojih izhodiščih za pogajanja o pokojninski reformi sicer omenjali možnost povišanja starosti, vendar le v kombinaciji z dvigom pokojninskih osnov in ne za vse. "Temeljni princip ostaja 40 let delovne dobe in vanj se ne posega, dokler ne bodo na mizi vsi izračuni in podatki ter pretehtane vse možnosti, pa se o takih opcijah sploh ne moremo pogovarjati," so sporočili.

Močno pa temu nasprotujejo v sindikatu Mladi Plus. "Res verjamemo, da si vsi ljudje na stara leta zaslužimo priti do upokojitve vitalni in zdravi, da še imamo kaj od tega obdobja," je dejala Mojca Žerak iz sindikata Mladi Plus. "Definitivno nasprotujemo dvigu starostne meje." Ob tem sporočajo, da bi morali najprej poskrbeti za negotove oblike dela, in vlado pozivajo, naj ukrepajo.

Čez dobrih 20 let bo v Sloveniji živelo kar 30 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, če pa želimo ohraniti pokojninski sistem, bomo morali delati dlje, je napovedal državni sekretar ministrstva za delo. "Bistveno sporočilo tukaj je, da bomo še vedno delali 40 let. Meja za starostno upokojitev velja za tiste, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, ampak delajo vsako leto manj," je dejal Igor Feketija. Cilj je, da bi poslanci zakon potrdili do konca prihodnjega leta. Starostno upokojitev bi lahko pričeli podaljševati leta 2028, vsako leto po 3 mesece.

To pa sicer ni edina sprememba. Namesto 24 najboljših bi višino pokojnine po novem izračunali na podlagi prejemkov v 40 letih. Med verjetnimi predlogi tudi možnost izbrisa najslabših pet. "V zdajšnji ureditvi je vse preveč tega, da se začnejo ljudje po 24 letih prejemanja višjih dohodkov spraševati oz. na bolj ali manj legalne načine izogibati plačilu prispevkov. In to ni niti pošteno do soljudi niti dobro za pokojninsko blagajno," je poudaril Feketija.

V Sindikatu Mladi plus pa opozarjajo, da je v poklicih, predvsem v teh, v katerih so mladi, vedno več obremenitev, tudi intelektualnih. "Tempo dela je vedno hitrejši, izgorelost postaja v resnici poklicna bolezen," je bila jasna Žerakova.

Več bi za pokojnine prispevali delodajalci, manj pa delavci

Višji pokojninski prispevek bi plačeval delodajalec, nižjega delavec, s ciljem, da leta 2030 plačujeta vsak po 13 odstotkov. Drugačna bi bila foruma za usklajevanje pokojnin, bolj kot rast plač bi upoštevali inflacijo. Trenutno velja obratno: minister Luka Mesec je za prihodnje leto napovedal za 8,2 odstotka višje pokojnine.

"Zakaj taka številka? Zaradi tega, ker so take trenutne ocene UMAR-ja, kakšna bo rast plač in kakšna bo rast inflacije letos, tako da ta številka se lahko še malo spremeni do konca leta," je pojasnil Mesec. Upokojenci pa pravijo, da na manj kot toliko ne morejo pristati, mnogi namreč zaradi podražitev živijo slabše.

"Gospod Mesec kot minister ve, da smo celo leto moledovali zaradi izredno hude inflacije, težkega življenja upokojencev, da bi bilo že med letom treba uskladiti pokojnine," je opozoril predsednik Zveze društva upokojencev Slovenije Janez Sušnik.

Predvidena uskladitev bo prihodnje leto stala dobre pol milijarde evrov, sicer pa država na leto izplača za približno šest milijard evrov pokojnin.