Otroci anonimno spraševali o uspehu, odnosu s starši in spolnih odnosih

Za Jerneja Picelja je bila velika življenjska prelomnica očetova možganska kap. Očetu je pomagal, da se je znova naučil govoriti. Pred desetimi leti je zato prekinil študij ekonomije in se, ker je v Sloveniji manjkalo logopedov, vpisal na študij logopedije. "Po desetih izpitih sem videl, da to ni zame, sem pa si želel delati z ljudmi, ki so preživeli možgansko kap. Potem pa sem prišel na idejo, da bi odprl pomoč na domu, kar bi bila krinka za to, da bi lahko prišel do teh ljudi in z njimi vadil," razlaga sogovornik in dodaja, da je naredil šolo za bolničarja in negovalca. 

Nato je nekega dne slučajno srečal Dejana Sotirova, ustanovitelja Mavričnih bojevnikov, ki je bil prvih 14 let Picljevega življenja tudi njegov sosed in ga povabil k sodelovanju. Hitro je postal vodja organizacije taborov, na nekaj vikend dogodkih je bil mentor, nato pa je začel sodelovati tudi pri delavnici Če ne veš, vprašaj. Dobil je pozitivne odzive od najstnikov in ugotovil, da mu je delo všeč. "Ugotovil sem, da bi to rad počel," je povedal.

Potem pa se je ponudila priložnost, da bi ime Mavrični bojevniki razširili v tujino, a so se v zavodu takrat ukvarjali z drugimi projekti, zato je Picelj predlagal, da bi začel svoj projekt. Mavrični bojevniki so se s tem strinjali, januarja 2023 pa se je rodil projekt Zalife. Picelj ga je začel s poslovnim partnerjem Dejanom Koconom.

Danes je delavnic sicer več, tudi Heroj za life, predavanje Kdo si je več, kot kaj si, predavanje Najstnik 11.0 za starše in učitelje pa tudi razna mentorstva in tabori. "Gorivo vsega skupaj je, da mi verjamemo, da prihodnost sveta stoji na miselnosti mladih. Nov slogan, ki ga imamo, je: Zalife, kjer najstniki nadejo svojo pot," je povedal in pojasnil, da je s pomočjo njihovih mentorstev veliko mladih našlo svojo pot. 

Delavnic se je udeležilo že več kot 14.000 otrok

O uspešnosti njihovih delavnic pričajo ankete, ki jih po vsaki delavnici izpolnijo udeleženci. "Delavnice imajo 98-odstotno stopnjo zadovoljstva, pa je bilo na naših delavnicah že več kot 14.000 najstnikov," je povedal Picelj in dodal, da so doslej obiskali že več kot 96 različnih šol. Po vsaki delavnici šoli pošljejo razpredelnico z vsemi zastavljenimi vprašanji in mnenji otrok in najstnikov. "Tako da se tudi šole lahko orientirajo, kaj bi njihovim učencem in dijakom še lahko ponudili," je povedal. 

Čeprav večina zapiše, da je bila delavnica "zanimiva" ali "poučna", Picelj pravi, da so dobili tudi kar nekaj bolj unikatnih odgovorov. "Nekdo je zapisal, da zdaj vidi luč na koncu tunela," je povedal Picelj in razložil, da so primerjali pisavo zastavljenih vprašanj med delavnico in pisavo evalvacije po končani delavnici. Izpostavil je primer, ko je nekdo najprej zapisal, da doma nanj pritiskajo zaradi šole, da ne vidi smisla, da je vse brez veze, da razmišlja celo o samomoru. "In ta ista pisava je v evalvaciji zapisala, da zdaj malo bolj ve, kaj želi početi v življenju in da se zahvaljuje," pravi sogovornik. 

Kaj so otroci spraševali anonimno?

Picelj nam je v uredništvo poslal več excel tabel vseh vprašanj, ki so jih otroci anonimno zastavljali na delavnicah. Nanašala so se na šolo, nasilje, čustva, samopodobo, uspeh in denar in pa odnose – tako s starši kot tudi prijatelji in simpatijami. 

Kot kaže, se veliko otrok sooča s težavo, da se ne morejo spraviti k učenju. Spraševali so predvsem, kako dobiti motivacijo. "Jaz jim rečem, da to, da nimate motivacije, ni res. Motivacija je sestavljena iz dveh delov – motiv in aktivacija. Motivacija je aktivacija motiva. Vedno jih vprašam, ali mislijo, da je šola bedna in več kot polovica jih dvigne roko," pripoveduje Picelj, ki jim pojasni, da je ob takem odgovoru seveda logično, da se jim ne ljubi delati domačih nalog, se kregajo z učitelji in starši. 

"Ker vse te akcije aktivirajo motiv – šola je bedna. Potem imaš prav, potrdiš svoj motiv. Kaj lahko narediš? Zamenjaj motiv. Kaj pa bi lahko bil motiv, vreden šole, če ti že ni najbolj zanimiva stvar na svetu? Lahko bi bilo na primer to, da imaš čim več miru. Če želiš imeti pred nečem čim več miru, moraš narediti dober načrt, da si čim bolj učinkovit. Ali pa šolo uporabiš za treniranje veščin v življenju – disciplino, da ne zamujaš, da narediš stvari, ki jih ne želiš narediti, da prideš do rezultata, komunikacijo, voditeljstvo v razredu, komunikacijo z ljudmi, ki ti niso všeč. Morda boste nekoč delali posel, pa boste morali sodelovati z ljudmi, ki vam tudi na prvo žogo ne bodo všeč," je naštel. 

Veliko imajo tudi skrbi glede prihodnosti. Zanima jih, do kdaj imajo čas, da izberejo kariero in kako naj izberejo pravo fakulteto. "To smo se tudi mi spraševali. Pa je bil pritisk, da moraš do 18. leta vedeti, kaj boš počel naslednjih 40 let," pravi Picelj. Skozi svojo življenjsko zgodbo – da je zamenjal več poklicev – skuša otrokom sporočiti, da je v redu. "Skušaj ugotoviti, kaj je tisto, kar te veseli, da ti srce zaigra, kar koli to je," pravi in dodaja, da so tisti, ki vedo, kaj želijo početi in so pri tem neomajni, ne glede na to, kaj jim pravi okolica, večkrat tudi uspešni. 

"Najbolj jim manjka občutek, da bo v redu, da so varni. Kaj če izberejo napačno srednjo šolo ali napačno fakulteto?" pravi Picelj in dodaja, da si lahko tudi po opravljeni fakulteti premislijo in zamenjajo karierno pot, če ugotovijo, da jih nekaj drugega bolj veseli. "Zlasti danes, ko je toliko različnih priložnosti," je dodal. 

Kar nekaj vprašanj je bilo tudi na temo nasilja: Kako zaustaviti nasilje v razredu? Zakaj se nekateri spravljajo na druge? Picelj razlaga, da so t. i. "bullyji" šibki ljudje. "Nekdo, ki je nemočen, mora drugo osebo potisniti dol, da se sam bolje počuti," je pojasnil. Po pogovoru s fanti je ugotovil, da se običajno želijo dokazati starejšim moškim figuram v svojem življenju. "On ne zna drugače poiskati pozornosti in ljubezni kot tako, da nekoga užali," je povedal in dodal, da otrokom vedno reče tudi, da zlo na svetu ne obstaja zaradi zlobnih ljudi, ampak zato, ker so dobri ljudje tiho. 

"Za 'bullying' so odgovorni trije – ta, ki ga izvaja, ta, ki navija in ta, ki ne naredi nič. Če se v šoli trije spravljajo na enega, pridi do njega, mu daj roko čez ramo in ga odpelji stran, ostalim trem pa pokaži hrbet. Če pa te nasilnež odrine ali fizično napade, to pa potem ni več bullying, to je pa kaznivo dejanje," je povedal, a dodal, da jim seveda pojasni tudi, da to lahko narediš v šoli, ne pa na primer na ulici, ko ne veš, kakšni ljudje so tam. Takrat je bolje oditi in poklicati Policijo. 

So pa že prejeli tudi vprašanje z druge strani – kako nehati biti "bully". "Naša osnova je, da je treba biti spoštljiv. Če do sebe nisi, ne moreš biti do drugih. In spoštovanje do sebe je treba vaditi," je prepričan, saj da moramo vsak dan sprejemati odločitve, ki bodo določale, kdo smo. Otrokom pojasni tudi, da lahko spletejo prijateljstva, ki bodo večno trajala, lahko pa si nakopljejo tudi slabe odnose. Verjetnost, da ti bo v prihodnosti pomagal nekdo, na kogar si se spravljal, so majhne. 

Kaj narediti, ko si jezen? "Jaz sem zaradi očetove možganske kapi veliko študiral možgane. Bral sem knjigo ene nevroznanstvenice, ki pravi, da človek prvih 60 sekund ne more vplivati na svoja čustva. Vsaka sekunda po tem pa je stvar izbire. Ko začutiš, da postajaš jezen, kjer koli si, povej, da potrebuješ tri minute in daj jezo ven. Počni nekaj, da ne škodiš sebi ali drugim," pravi, saj da gre tako prvi val energije ven, potem pa se lahko odzoveš v skladu s tem, kaj ti je pomembno. Potem otroke preusmeri k iskanju vira jeze. 

Kako spremeniti svoje slabe navade in kako se priučiti dobrih navad? Picelj meni, da moraš, preden boš nekaj spremenil, ugotoviti, česa te slaba navada stane, kaj zaradi nje izgubiš. "Dokler ne bomo ugotovili, kaj bomo zaradi neke navade izgubili, bomo težko dosegli spremembo na dolgi rok," pravi. Hkrati je treba ustvariti nove navade, pri tem pa je treba biti sočuten do sebe. Spremembe lahko uvajamo postopoma, tako, da jih zmoremo. 

"Najbližja pot do sreče je hvaležnost. Vsak dan si napiši, za kaj si hvaležen, naredi to navado," je svetoval. "Kar ustvarja našo miselnost, je vsebina, ki jo gledamo in poslušamo," je poudaril in dodal, da poslušamo tudi sebe. Lahko si tudi predstavljamo, kakšna oseba si želimo biti in se vprašamo, kakšne so navade te osebe. 

Kar nekaj vprašanj je bilo tudi na temo denarja in uspeha na finančnem področju. Zanimalo jih je, kako lažje priti do denarja, kako postati bogat in uspešen? Picelj pravi, da mora najprej vsak zase definirati, kaj pomeni biti uspešen – za nekoga je uspeh dobra kariera, za nekoga drugega potovanje po svetu, za tretjega pa denimo velika srečna družina. "Če ti dosežeš svoje in če druga oseba doseže svoje cilje, kdo je bolj uspešen? Vsak zase," pravi. "V življenju ni pomembno, kaj si (ime, priimek, kultura, spol, izobrazba, stil oblačenja, koliko denarja imaš), ampak kdo si (ljubeč, spoštljiv, prijazen) – to da kvaliteto življenju," pravi. 

Kako izboljšati odnose z ljudmi, ki jih imaš rad? "Zanimivo, ne. Že v samem vprašanju je odgovor. Povej jim, da jih imaš rad," odgovarja Picelj. Otrokom v osnovni šoli reče, naj dvignejo roko tisti, ki vsak dan objamejo mamo in očeta in jim povejo, da jih imajo radi. Roko jih v osnovni šoli dvigne od 50 do 60 odstotkov. Na enako vprašanje roko dvigneta dva dijaka. 

Picelj je delil tudi več pozitivnih zgodb, kako so delavnice pozitivno vplivale na družinske odnose udeležencev. 

Otroci so spraševali tudi, kako prepoznati pravega prijatelja. Picelj je predstavil kratko zgodbico: "Pride fant domov in vpraša očeta, kako bo vedel, katera punca je prava zanj. Oče pa mu odvrne: namesto, da se obremenjuješ s tem, katera bo prava zate, se ukvarjaj s tem, da boš ti pravi za njo". To je prenesel tudi na prijateljstvo. Ugotovi, kakšen odnos si želiš in ga ustvari, bodi sam tak. 

Je pa otroke zanimalo še, kako ogovoriti osebe nasprotnega spola, kako prepoznati pravo punco ali pravega fanta, kdaj je primeren čas za prve spolne odnose in podobno. Vsem vprašanjem in odgovorom lahko prisluhnete v Popkastu.