Presejalni programi za odkrivanje raka nemoteno delujejo naprej

Odredbe o spremembi in dopolnitvi odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni covida-19 je začela veljati 30. oktobra 2021. Sodelavci presejalnih programov za raka – ZORA, DORA in Svit – so potrdili, da bodo vse tri programe izvajali naprej, tako kot do zdaj: "Priporočamo, da se prebivalke in prebivalci Slovenije odzovejo vabilom in se udeležijo presejalne mamografije oziroma ginekološkega pregleda ali se testirajo na prikrito krvavitev v blatu, kot so to počeli že pred pandemijo," so spodbudili Slovence, da še naprej skrbijo za preventivo. 

Ob tem so zagotovili, da so z dodatnimi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa poskrbeli za varno obravnavo udeležencev in delo zaposlenih. "Ob udeležbi v presejalnem programu naprošamo, da udeleženci upoštevajo ukrepe izvajalcev presejalnih programov in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom," so zapisali v sporočilu za javnost in opomnili, da je potrebno za obisk presejalnih programov izpolnjevanje pogoja PCT.

Vsem ženskam, ki še niso prejele vabila na preventivni ginekološki pregled za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu od svojega izbranega ginekologa, pa priporočajo, da se na pregled naročijo same. In sicer v primeru, ko je od zadnjega pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu minilo že tri leta ali več. 

Program ZORA

ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. To pomeni, da v sklopu programa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu (RMV). Tedaj je možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti.

Gre za državni presejalni program, kar pomeni, da vsaka ženska, stara med 20 in 64 leti, ki v zadnjih treh letih ni opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobi na dom pisno vabilo na pregled. Ker RMV raste počasi in potrebuje več let, da iz predrakave oblike napreduje v raka, je mogoče s pregledi žensk na tri leta veliko večino nevarnih sprememb materničnega vratu odkriti in zdraviti pravočasno, pojasnjujejo na spletni strani programa ZORA.

DORA

Dora je prav tako državni presejalni program, in sicer je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Ta oblika raka je najpogostejši rak pri ženskah. Letno jih v Sloveniji zboli okoli 1.400, večina po 50. letu. Cilj presejalnega programa je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov.

V DORO so vključene vse ženske med 50. in 69. letom v Sloveniji, ki jih vsaki dve leti povabijo na presejalno mamografijo, to je rentgensko slikanje dojk. Pomembno je, da se ženske pred tem seznanijo s prednostmi in slabostmi presejanja z mamografijo, kar jim omogoča svobodno in prostovoljno odločitev, ali se bodi vključile v program. "Udeležba v presejalnem programu ne bo preprečila nastanka raka dojk, bo pa ta lahko odkrit zgodaj in bo zato zdravljenje lahko uspešnejše," pojasnjujejo na spletni strani programa DORA.

Program Svit

Svit je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki 2 leti.

Rak na debelem črevesu in danki je v Sloveniji eden najpogostejših rakov. Zaradi poznega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki je umrljivost za tem rakom še vedno velika, zdravljenje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. Na srečo je ta oblika raka zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Razvoj bolezni pa lahko celo preprečimo, če predrakave spremembe odkrijemo in odstranimo pravočasno, zagotavljajo na spletni strani Svita.

Ob tem navajajo podatke, da s pomočjo programa od 65 do 70 odstotkov primerov raka na debelem črevesu in danki odkrijejo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno. "Če se bo v program vključilo vsaj 70 odstotkov vabljenih, bo v Sloveniji vsako leto za rakom debelega črevesa in danke umrlo 200 ljudi manj," ocenjujejo.