Minimalna plača se zvišuje za 100 evrov neto

Minister za delo Luka Mesec je povedal, da je vlada sprejela sklep o novi minimalni plači. Ta se dviguje za 100 evrov neto, zdaj se tako povečuje na 878 evrov neto, je sporočil. Minimalno plačo po njegovih besedah zvišujejo zato, ker so najbolj na udaru prav tisti, ki večji del plače porabijo za osnovne dobrine, saj so se najbolj podražile prav te: "Stroški so se zaradi inflacije zvišali in prejemniki najnižjih plač so bili na najslabšem." 

Poudaril je, da to odpira vprašanje tudi o tem, kaj bo z ostalimi plačami: "Delni odgovor je vlada že sprejela z davčno reformo. S to davčno reformo se splošna dohodninska olajšava dviguje iz 3500 na 5000 evrov letno, kar pomeni, da se najnižje plače povečujejo za okoli 40 evrov mesečno, povprečne pa 11 evrov."  Poleg tega pa, kot dodaja, vlada pripravlja še dva ukrepa za povišanje plač. Eden je pogovor o novi ureditvi plač v javnem sektorju: "Če pogledamo samo javni sektor, imamo zdaj 24. plačnih razredov pod minimalno plačo, zato je treba sprejeti nov dogovor o plačnem modelu v Sloveniji, da lahko gremo potem v pogajanja o novih kolektivnih pogodbah." Kot je povedal, pa potrebuje tudi zasebni sektor nove kolektivne pogodbe in nov dogovor o plačnem sistemu. 

Spregovoril je tudi o evidencah delovnega časa. Kot je povedal, se je predvidevalo, da bi se ustvarila centralna elektornska evidenca delovnega časa, v katerega bi se vpisovali vsi, kar bi pomenilo obvezno 'štempljanje' za vse, kar so ocenili kot neživljenjsko. Zdaj pa so predlagali, vlada je to tudi sprejela, da beleženje delovnega časa ostane takšno, kot je trenutno, razen tam, kjer so s tem težave. 

So podjetja, ki napišejo eno evidenco delovnega časa za računovodstvo, drugo za inšpektorat, tretjo pa za zaposlenega, je ponazoril.  V teh primerih pa so uvedli nov režim. Če se bodo delavci počutili ogoljufane ali prikrajšane pri beleženju delovnega časa, bodo od delodajalca lahko zahtevali elektronsko evidenco. Če bo delodajalec to zavrnil, bo sledil obisk inšpektorja, ki bo preveril stanje na terenu, je pojasnil. Če bo inšpektor ocenil, da prihaja do kršitev, bo podjetju predpisal obvezno elektronsko beleženje: "Tako bomo poskrbeli, da bodo vse ure pošteno plačane." 

Odziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

ZSSS pozdravlja novo določeno višino, ker dvig minimalne plače v večji meri sledi zahtevam ZSSS, da je potrebno pri določitvi višine minimalne plače poleg inflacije upoštevati tudi rast minimalnih življenjskih stroškov.

Kljub temu, da je dvig minimalne plače v znesku pomemben in novo določeni znesek presega minimalne življenjske stroške za več kot 20%, pa je v luči visoke inflacije manjši, kot bi sicer bil. Na ZSSS zato še naprej pričakujejo, da bo ministrstvo za delo nemudoma pristopilo k spremembi zakonodaje, ki se nanaša na izračun minimalnih življenjskih stroškov in sicer tako, da se bodo le ti ugotavljali najmanj vsaki dve leti. S tem bi v naprej lažje dosegli namen minimalne plače , to je pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov.

V ZSSS prav tako ponovno opozarjajo na dejstvo, da je minimalna plača zgolj en del vprašanja plač in da je potrebno na ravni posamičnega delodajalca ter na ravni posamezne dejavnosti odpraviti uravnilovko in nizke plače, ki jih prejema večina delavcev. Delavke in delavci si namreč zaslužijo plače, ki ne bodo zgolj malenkostno višje od minimalne plače temveč plače, ki bodo njim in njihovim družinskim članom omogočale dostojno življenje.