Sindikati javnega sektorja sprejeli odločitev: 24. februarja gremo na ulice

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je pojasnil, da so opozarjali na tveganje, da bodo morebitni parcialni dogovori sprožili nov plaz zahtev, že v času jesenskih pogajanj, ki so se zaključila z oktobrskim dogovorom med vlado in sindikati javnega sektorja. Med temi pogajanji so si namreč ves čas aktivno prizadevali, da bi bile rešitve takšne, da bi najavljale ves javni sektor in tako uresničevale tudi zahteve iz preteklih še nerealiziranih sporazumov, ampak pripravljenosti na takšne rešitve, po njegovih besedah, na vladni strani ni bilo, zato nekateri sindikati sporazuma niso podpisali.

Počivavšku se zdi nesprejemljivo, da bo vlada za nekatere dele javnega sektorja nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema, pri drugih pa nesorazmerja odpravlja zdaj in tako nekatere skupine postavlja v bolj ugoden položaj. "Medtem ko vlada sklepa te dogovore, ki nimajo podlage v dosedanjih dogovorih, krši sklenjeni sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja in se ne pogaja o odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice ter s tem pušča na cedilu pretežni del zaposlenih v javnem sektorju s plačami, nižjimi od minimalne," je pojasnil.

Poudaril je, da ne oporekajo legitimnosti in utemeljenosti povišanj, ki jih je v zadnjih dneh napovedala vlada, prepričani pa so, da je tudi v drugih delih javnega sektorja veliko delavcev, ki si prav tako zaslužijo primerljivo povišanje osnovne plače. "Očitno vlada prisluhne zgolj tistim skupinam, ki grozijo s stavko in protesti, pri tem pa v celoti zanemarja delovna mesta plačne skupine J, tudi tista s srednješolsko izobrazbo, ki so daleč pod ravnjo minimalne plače, in druga delovna mesta v javnem sektorju ... pri tem pa brez širše razprave podira razmerja v osnovnih plačah, ki so bila postavljena leta 2008," je povedal. Meni tudi, da ni primerno, da so tako v javnem kot v zasebnem sektorju nekatere plače nižje od minimalne. 

V skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so prepričani, da obstoječi plačni sistem potrebuje spremembe in prenove, in so v zvezi s tem pripravljeni tudi konstruktivno sodelovati. V ta namen so pripravili nabor 28 rešitev, za katere menijo, da bi bilo z njimi mogoče izboljšati obstoječi sistem. Predloge bodo danes posredovali tudi ministrici za javno upravo in predsedniku vlade, je še povedal. Od vlade hkrati pričakujejo, da bo predloge za prenovo plačnega sistema najprej predstavila sindikatom javnega sektorja in šele nato širši javnosti, da bi s tem omogočila, da se bodo pogajanja začela za pogajalsko mizo, ne pa preko medijev, je povedal.

Ker vlada že za dva meseca krši rok, ki je bil postavljen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, so v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja sprejeli odločitev, da pristopijo k organizaciji protestnega shoda za dostojno plačilo, ki bo 24. februarja, če vlada do takrat ne bo ponudila konkretnih rešitev. Te morajo po celotnem javnem sektorju odpraviti nesorazmerja osnovnih plač javnih uslužbencev v obsegu, ki je primerljiv s plačnimi dvigi, ki jih je že dogovorila vlada s posameznimi skupinami v javnem sektorju. Rešitve morajo najnižje plače dvigniti na raven minimalne plače in bodo morale ohranjati enoten sistem plač v javnem sektorju, temelječ na načelu 'enako plačilo za primerljivo delo'. 

Trdno so prepričani, da se vlada lahko izogne sindikalnim aktivnostim zgolj na način, da nemudoma predstavi vsebinsko in časovno zelo konkreten način odprave plačnih nesorazmerij in odprave plačne uravnilovke, ki bo problema rešil v sprejemljivem času in v obsegu, primerljivem z že sklenjenimi dogovori.

Spomnimo, da je včeraj ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pojasnila, da bodo na današnjem koalicijskem vrhu predstavili izhodišča o plačni reformi, jih uskladili in sprejeli, nato pa naj bi sklicali pogajanja s sindikati javnega sektorja.

Finančni učinki vsega, kar so se doslej dogovorili, po njenih besedah ostajajo znotraj okvira, ki so ga jasno napovedali že lani jeseni ob pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Za plače v javnem sektorju v letošnjem in prihodnjem letu lahko namenijo 100-odstotno vrednost inflacije, ki bo ugotovljena za lani. "To je 611 milijonov evrov in vse, kar smo se v tem trenutku dogovorili, je v okviru teh 611 milijonov. Niti evra nismo šli prek napovedanega," je zagotovila ministrica.

Povišica je bila delno realizirana v decembru, delno pa bo še v aprilu. Zdravstveni delavci so v decembru prejeli 40 dodatnih milijonov, pomočnice vzgojiteljic in mladi raziskovalci 18, sodniki in tožilci pa okoli devet milijonov evrov. Gasilci hočejo osem plačnih razredov oziroma za 37 odstotkov višje plače, policisti in vojaki 16 odstotkov višje plače, cariniki pa 20 odstotkov višje plače. Oglasili so se tudi kulturniki, a natančnih zahtev še niso predstavili.