Slovenija kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB

Slovenija je z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, kršila načelo nedotakljivosti arhivov unije. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te neizpolnitve obveznosti, pa je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z unijo, je danes v Luksemburgu odločilo Sodišče EU.

Gre za pomemben presedan glede privilegijev in imunitet EU. "Ta zadeva je sodišču omogočila, da pojasni pogoje, ki veljajo za varstvo arhivov unije v povezavi z enostranskim zasegom dokumentov iz teh arhivov, ki ga organi države članice izvedejo na mestih, ki niso stavbe in prostori unije, ter zlasti pogoje, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitev načela nedotakljivosti arhivov ECB," je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost.

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očitala, da so s hišno preiskavo v prostorih Banke Slovenije julija 2016 kršili nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB), ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Za slovensko stran je bil ta očitek nedopusten poseg v nacionalni predkazenski postopek.

Komisija je v tožbi ugotavljala tudi kršenje dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru preiskave, ker slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom štiri pogodbe o EU. Slovenska stran je ta očitek vseskozi zavračala.

Premier Janez Janša se je junija pri predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru julija potrdila pripravljenost na dialog. Od takrat novic glede tega ni bilo. Umik tožbe je sicer mogoč vse do izreka sodbe, a ga po neuradnih informacijah ni pričakovati.

Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija izvršila sodbo glede arhivov ECB

Evropska komisija jemlje na znanje odločitev Sodišča EU, da je Slovenija z enostranskim zasegom dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU. Kot v vseh sodnih primerih pričakuje, da bo Slovenija sodbo izvršila. Na vprašanje, ali obstaja časovni okvir za izvršitev sodbe, pa v Bruslju niso odgovorili.

Kot posebnost primera so izpostavili dejstvo, da zaseženi dokumenti niso bili shranjeni v prostorih ECB, temveč v prostorih slovenske centralne banke. Komisija bo sedaj sodbo podrobno preučila, še posebej glede na njen pomen z vidika razumevanja, kaj vključuje pojem arhivi unije, je pojasnila govorka komisije Marta Wieczorek.

V komisiji so glede tega danes spomnili, da je predsednica odgovorila na Janševo pismo in da je v svojem odgovoru potrdila pripravljenost komisije na ohranitev dialoga v duhu lojalnega sodelovanja, kot z vsemi članicami. "A komisija razume, da so slovenske oblasti in ECB o zadevi razpravljali brez uspeha," je še povedala govorka komisije.

Mali delničarji obžalujejo sodbo

V društvu Mali delničarji Slovenije takšno sodbo obžalujejo. "Ampak to pomeni tudi, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili/uporabili dokazno dokumentacijo o neutemeljenosti izbrisa, saj je niti naši organi pregona niso smeli dobiti/uporabiti, kljub pravnomočni sodni odredbi. To še dodatno dokazuje, da je aktualni zakon neučinkovito pravno sredstvo, saj razlaščencem nalaga dokazovanje," so zapisali v odzivu. 

 Zato Društvo MDS še naprej meni, da je edina pravična pot poravnava. Ta je zdaj z revizijo računskega sodišča tudi jasno upravičena, saj je računsko sodišče ugotovilo, da Banka Slovenije ni uspela utemeljiti izbrisa.

Banka Slovenije pozdravlja odločitev Sodišča EU

V Banki Slovenije ugotavljajo, da odločitev Sodišča EU glede tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB potrjuje pravilnost njihovih stališč v teh postopkih. "Prizadevali smo si za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov," so ob tem spomnili.

"V Banki Slovenije ugotavljamo, da odločitev potrjuje pravilnost stališč, ki smo jih zastopali v dosedanjih postopkih. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da postopki, vezani na bančno sanacijo, že vrsto let bremenijo poslovanje Banke Slovenije, krnijo pa tudi ugled države v mednarodni skupnosti. Zato smo začeli z aktivnostmi, ki bodo prispevale k zagotovitvi pravnega varstva udeležencev takratnih postopkov ter bodo skladne s slovenskim pravnim redom in pravom EU," so zapisali v odzivu na danes objavljeno sodbo Sodišča EU.

Današnja odločitev po njihovih navedbah potrjuje tudi pravilnost stališč Banke Slovenije, vezanih na samostojnost in neodvisnost centralne banke ter načelo nedotakljivosti arhivov unije. Sodišče EU je namreč v sporu med Evropsko komisijo in Slovenijo zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank leta 2016 danes tudi razsodilo, da je Slovenija s tem, da ni ustrezno sodelovala z ECB, kršila svojo obveznost lojalnega sodelovanja z unijo.

"V Banki Slovenije smo si prizadevali za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov, pri čemer smo se obrnili tako na redna sodišča kot tudi na Ustavno sodišče RS," so poudarili.

Pravosodno ministrstvo: Sodba glede arhivov ECB ne bi smela bistveno vplivati na nacionalni kazenski postopek

Izid tožbe Evropske komisije zoper Slovenijo zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB je bil po mnenju pravosodnega ministrstva pričakovan. Glede na to, da je sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem ECB, sodba ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek, so dodali.

"Sedaj je na potezi tožilstvo, ki bo moralo sodbo natančno preučiti in sprejeti ustrezno odločitev. Glede na to, da je v sodbi sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB), in da preiskava tožilstva ni usmerjena v pristojnosti centralne banke, povezane z delovanjem sistema ali ECB, menimo, da sodba ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek," so na ministrstvu za pravosodje zapisali v odzivu na danes objavljeno sodbo Sodišča EU.

Pritožba v tej zadevi ni možna, so spomnili in dodali, da konkretnega roka za izpolnitev obveznosti ni. "Na ministrstvu za pravosodje pa menimo, da je treba sodbo v skladu načelom vladavine prava čimprej izvršiti," so poudarili.

Če Slovenija ne bi izvršila sodbe, bi lahko Evropska komisija začela nov postopek, ki bi se ponovno zaključil s sodbo, ki bi lahko vsebovala tudi finančne sankcije, so povzeli. Profesorica Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU, je za Finance povedala, da se v tej drugi sodbi lahko državi izrečejo visoke finančne sankcije, tudi do 100 milijonov evrov.

Na ministrstvu za pravosodje so nadaljevali, da natančnejših stališč glede same sodbe sedaj še ni mogoče podati, saj je treba sodbo najprej natančno preučiti. "V vsakem primeru gre za precedenčno sodbo, ki je pravno opredelila arhive EU in bo enako veljala za vse države članice," so izpostavili.