Teh osmih gensko spremenjenih koruz pri nas ne bomo pridelovali

Vladni odbor za gospodarstvo je danes dokončno sprejel zahtevo za geografsko izključitev celotnega ozemlja Slovenije iz pridelave GSO. Zahteva se nanaša na osem vrst koruze, in sicer MON810, 1507, Bt11, GA21, 59122, MIR604, Bt11xMIR604xGA21 in 1507x59122.

Kot so pojasnili, koruzo MON810 proizvaja Monsanto, koruzi 1507 in 59122 proizvaja DuPont Pioneer, koruze Bt11, GA21, MIR604 in Bt11xMIR604xGA21 proizvaja Syngenta, koruzo 1507x59122 pa Dow AgroSciences. Vsa podjetja so ameriška. V Evropi se v praksi trenutno uporablja le koruza družbe Monsanto.

Zdaj bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevo posredovalo Evropski komisiji, in sicer do 3. oktobra, ko poteče rok.

DZ je sredi septembra sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki omogoča dve vrsti zaščite - geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki jih odobrijo na evropski ravni, ali prepoved njihove pridelave. Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo je možno doseči v fazi pridobivanja soglasja na Evropski agenciji za varnost hrane, če država ta rok zamudi ali si premisli, pa je možna prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces. Obe možnosti imata sicer enak učinek.

Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki je bil objavljen v uradnem listu v petek 25. septembra, je namreč v slovenski pravni red prenesel določbe iz direktive ES 2015/412 o možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo pridelavo gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju. Slovenija je tako izkoristila možnost, da v prehodnem obdobju šestih mesecev od uveljavitve direktive, to je do 3. oktobra, zahteva geografsko izključitev za pridelavo gensko spremenjene rastline, tudi za gensko spremenjene rastline, ki so že odobrene, in za gensko spremenjene rastline, ki so v postopku odobritve.

EU je uvedla šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno doseči geografsko izključitev iz pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje ali so v postopku odobritve na evropski ravni. Takšnih je v tem trenutku osem, prehodno obdobje pa se konča v soboto.

"V EU je področje GSO zelo občutljivo, saj pridelava in promet z njimi odpirata številna vprašanja, zato večina članic, vključno s Slovenijo, ne podpira odobritve novih GSO za gojenje ali dajanje na trg, prav tako ne podpira gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju," je na seji DZ ob sprejemu zakona povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Možnosti prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji doslej ni bilo. Slovenija ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo.

Kmetijski minister Dejan Židan je ob sprejemu zakona na vladi junija opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih produktih. "Potrošnik mora pogledati, ali je v prehranskem produktu gensko spremenjena surovina," je pojasnil.

Na ravni EU trenutno poteka tudi veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO. Če neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava, npr. soja, uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so žival, npr. kravo, morda krmili z GSO.

Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju še tekel nekaj časa.

"Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO tudi na posreden način, ima dve možnosti - da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO. To velja tako za pridelavo kot predelavo," je sklenil minister.

V Evropski komisiji v Bruslju pa so danes pojasnili, da je izključitev dela ali celotnega ozemlja iz pridelave gensko spremenjenih organizmov, ki so na ravni EU že odobreni ali so v postopku za odobritev, doslej zahtevalo enajst članic unije: Latvija, Litva, Grčija, Francija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Belgija za Valonijo ter Velika Britanija za Škotsko, Wales in Severno Irsko.