Slovenija

Vrata lovilcem IMSI ostajajo priprta: 'Nujne varovalke za zaščito tretjih oseb'

Ljubljana, 06. 02. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Mirko Vorkapić
Komentarji
44

Skoraj dve dekadi dolge sage z lovilci IMSI kljub nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da njihovo uporabo ustavi, ni konec. Ministrstvo za pravosodje še ni obupalo in odločbo preučuje, da ustavno sodišče še ni zaprlo vrat za pritajen nadzor mobilnih telefonov osumljencev, pa meni tudi stroka. Napravi, katerih obstoj je bil dolgo časa predmet vztrajnega zanikanja samega vrha Policije, uradno ostajata pod ključem.

IMSI lovilec (angl. catcher) je prenosna naprava za pritajen nadzor mobilnih telefonov. Predstavlja se kot lažna bazna postaja, s katero je mogoče pridobiti identifikacijske podatke mobilnih telefonov v bližini in posledično izslediti uporabnika. IMSI lovilce uporabljajo organi pregona, obveščevalne agencije in druge službe v številnih državah. Njihov glavni in javno oznanjeni namen je spremljanje gibanja osumljencev za kazniva dejanja. Uvedba v uporabo skoraj nikjer ni minila brez žgočih razprav o zakonodaji, nadzoru in kršitvi komunikacijske zasebnosti uporabnikov mobilnih telefonov. Slovenski primer pa je zgodba zase.

Od prikrivanja uporabe do ustavnega sodišča

Začnimo pri koncu. Ministrstvo za pravosodje preučuje odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo več odstavkov 150.a člena zakona o kazenskem postopku. Po utemeljitvi sodišča je zakon v nasprotju s pravico do varstva osebnih podatkov. Sodišče je v odločbi pojasnilo, da je zaradi načina delovanja lovilca ter globine oz. širine njegovega posega pomembno, da ima preiskovalni sodnik možnost, da na podlagi zbranega gradiva opravi temeljit naknadni sodni nadzor. Toda ministrstvo ne obupa nad iskanjem zakonskih rešitev za ponovno uvedbo uporabe lovilcev. Levica, ena od treh vladnih strank, nad tem nikakor ni navdušena.

Nadaljujmo pri začetku, zgodba ima namreč dolgo brado. Mladina je razkrila, da naj bi prvi lovilec že leta 1999, pred obiskom Billa Clintona v Ljubljani, kupila Sova. Pet let kasneje, julija 2004, so v Policiji podpisali predlog za nakup IMSI lovilca. Dober mesec dni zatem generalni direktor Policije Darko Anželj najprej zanika, da bi Policija vedela za kakršnekoli "tehnike, ki omogočajo nezakonito prisluškovanje", in trdi, da takšna oprema v Slovenijo ni bila uvožena. 6. septembra Policija podpiše pogodbo za nakup lovilca GI2 – GSM Identity Interrogator. 

20. februarja 2006 Policija vpraša Državno tožilstvo, ali bi bil ukrep tajnega opazovanja po 149.a členu Zakona o kazenskem postopku ustrezna pravna podlaga za uporabo lovilca IMSI za zbiranje številk IMSI in IMEI. Generalno tožilstvo nato podpiše to pravno razlago in dokument razdeli vsem tožilcem. Dokument ni imel oznake tajnosti in je bil naknadno pridobljen po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Oktobra 2009 Policija kupi še drugi lovilec Nethawk FONE, medtem pa še vedno taji njegovo uporabo. V Policiji naj bi takrat menili, da za takšno napravo ne potrebujejo posebne zakonske določbe.

Oba lovilca, njune posodobitve in usposabljanje so državo stali 1.351.362 evrov.

Odvetnik Roman Završek januarja 2012 na Policijo naslovi uradno vprašanje, ali ima ta v lasti lovilec IMSI. Policija ne želi odgovoriti na vprašanje in pravi, da gre za zaupne informacije. Odvetnik se pritoži informacijskemu pooblaščencu, ki pa ga zavrne. Konec nemirnega in kriznega leta 2012 Policija vendarle prizna, da lovilce ima, a zagotavlja, da jih ne uporablja. V začetku naslednjega leta namestnik direktorja slovenske kriminalistične policije Marjan Fank za časnik Večer potrdi, da Policija napravo uporablja, vendar le za iskanje pogrešanih oseb in pri ugrabitvah. Fank takrat zanika, da bi skušali pridobiti telefonske številke osumljencev. 

Kako deluje?

 

Lovilec IMSI številk se najprej lažno predstavi kot bazna postaja enega od mobilnih operaterjev, nato pa se telefonom zlaže o svoji lokaciji. Telefon se mu javi s svojo TMSI (začasno ID številko). Lovilec IMSI številk zato telefonu lažno sporoči, da je njegov TMSI potekel ter od njega zahteva ponovno avtentikacijo. Telefon zato lovilcu sporoči svoj IMSI (glavni identifikator uporabnika) in nato tudi IMEI (serijsko številko mobilnega telefona). Lovilec telefonu javi, da ga ne more sprejeti in ga vrne nazaj k pravemu operaterju. Policija, ki se nahaja v bližini tarče, izvede meritev in pridobi vse IMSI številke na območju prisotnih telefonov. Nato ponovi meritev na drugem kraju in tam pridobi nov seznam IMSI številk. S presekom teh meritev nato identificira IMSI številko, ki pripada telefonu osumljene osebe. 

Kmalu po nastopu vlade Alenke Bratušek ministrstvo za notranje zadeve javno potrdi, da ima Policija dva lovilca, ki ju je uporabljala za pridobitev podatkov IMSI in IMEI o telefonih. Decembra 2014 spletni portal Slo-Tech pridobi dokumente o nakupih IMSI lovilcev. Iz njih izhaja, da je policija napravi med leti 2006 in 2012 uporabila več kot 300-krat, večinoma za pridobitev telefonskih številk osumljencev za različna kazniva dejanja.

Ugotavljanje lokacije signala mobilnega telefona
Ugotavljanje lokacije signala mobilnega telefona FOTO: Shutterstock

Poslanci SDS in Levice nato v času Šarčeve vlade podajo zahtevo za oceno ustavnosti več členov zakona o kazenskem postopku. V SDS so opozorili, da je prva točka prvega odstavka 150.a člena "v neskladju z zahtevo po zagotavljanju sorazmernostnega ravnovesja med težo posledic posega v informacijsko zasebnost osebe, zoper katero je ukrep odrejen, in tretjih oseb ter koristmi, ki bi zaradi tega nastale". Ustavno sodišče julija 2019 začasno zadrži izvajanje 150.a člena in sklene, da bi lahko njegovo izvrševanja povzročilo težko popravljive škodljive posledice. 

Uporaba lovilcev je dvignila prah tudi v procesu proti Draganu Tošiću, katerega odvetnik je sodbo izpodbijal, ker naj bi Policija podatke o telefonskih številkah, ki jim je pozneje prisluškovala, pridobila prav z njimi, čeprav tega takratna zakonodaja še ni dovoljevala.

Sporni 150a. člen

Ustavno sodišče je ustavilo uporabo IMSI lovilcev 5. januarja letos. Pri tem je razveljavilo 1. točko prvega odstavka 150a. člena ter drugi, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 150.a člena Zakona o kazenskem postopku, ker so povezani s prvo točko in nimajo samostojnega pomena. O preostalem delu zahteve bo Ustavno sodišče odločilo posebej.

150.a člen (razveljavljeni in delno razveljavljeni deli člena zakona so v odebeljenem tisku)

(1) S posebnimi tehničnimi sredstvi za nadzor signala mobilne telefonije sme policija ugotavljati:

1)     podatke, potrebne za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje za namen priprave ukrepa iz prvega odstavka 149.b člena tega zakona, prvega odstavka 149.c člena tega zakona ali ukrepa iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

2)     lokacijo komunikacijskega sredstva.

(2) Ukrep iz 1. točke prejšnjega odstavka se lahko odredi, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka prejšnjega člena, in če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja komunikacijsko sredstvo ali bo tako sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da izvajanje ukrepa iz prvega odstavka 149.b člena tega zakona, prvega odstavka 149.c člena tega zakona oziroma ukrepa iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena brez ugotavljanja podatkov, potrebnih za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje, ne bi bilo možno ali bi bilo povezano z nesorazmernimi težavami.

(3) Ukrep iz 2. točke prvega odstavka tega člena se lahko odredi le, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj iz drugega odstavka prejšnjega člena ali kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po 133. členu Kazenskega zakonika, in če obstaja utemeljen sum, da se za komunikacijo v zvezi s tem kaznivim dejanjem uporablja določeno komunikacijsko sredstvo ali da bo tako sredstvo uporabljeno, pri tem pa je mogoče utemeljeno sklepati, da odkrivanje lokacije storilca z drugimi ukrepi ne bi bilo možno ali bi bilo povezano z nesorazmernimi težavami.

(4) O izvedbi ukrepov in pregledu tehnične naprave iz prvega odstavka tega člena ter ugotovitvah se sestavi zapisnik, ki obsega:

-       navedbo prepoznanih številk komunikacijskih sredstev, številk za elektronsko komuniciranje oziroma lokacij komunikacijskih sredstev;

-       datum ter uro začetka in konca uporabe ukrepov iz prvega odstavka tega člena;

-       podatke, ki omogočajo identifikacijo izvajalcev ukrepov;

-       številko odredbe in sodišče, ki jo je izdalo;

-       način izvedbe ukrepa;

-       ugotovitve na podlagi izvajanja ukrepa in druge pomembne okoliščine.

(delno razveljavljen)

(5) Osebni podatki oseb, ki niso osumljenci ali obdolženci, pridobljeni z ukrepi iz prvega odstavka tega člena, se smejo obdelovati le, če je to iz tehničnih razlogov neizogibno potrebno za dosego cilja iz tega člena, in na način, da se najmanj posega v pravice teh oseb. Ti podatki se, razen za primerjavo podatkov pri ugotavljanju identitete številke za razpoznavo komunikacijskega sredstva, ne smejo uporabljati in jih je treba po prenehanju izvajanja ukrepa nemudoma izbrisati. O izbrisu se sestavi zapisnik, ki mora vsebovati tudi število izbrisanih podatkov. (delno razveljavljen) 

(6) Ne smejo se uporabljati tehnična sredstva iz prvega odstavka tega člena, ki omogočajo ali bi lahko omogočala prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij, prav tako se z njimi ne sme ugotavljati lokacija komunikacijskih sredstev oseb, ki niso osumljenci oziroma obdolženci. (delno razveljavljen) 

(7) Če so bili ukrepi iz prvega odstavka tega člena izvršeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na tako pridobljene podatke. (delno razveljavljen) 

Žaberl: Več varovalk za zaščito podatkov tistih, ki v kriminalnih poslih niso udeleženi

Nasprotniki uporabe lovilcev še posebej poudarjajo, da ti delujejo neselektivno, kar pomeni, da pridobivajo tudi številke IMSI in IMEI drugih ljudi, ki se nahajajo na opazovanem območju in niso osumljenci. Strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl meni, da ustavno sodišče ni popolnoma zaprlo vrat morebitno dopustni omejitvi pravice do komunikacijske in informacijske zasebnosti ter uporabi lovilcev ob upoštevanju večjih varovalk. "Varovalke bi se morale nanašati predvsem na večjo zaščito podatkov tretjih oseb, ki v kriminalnih poslih sploh niso udeležene (kolateralna škoda)." Odziv ministrstva se mu zato zdi razumljiv.

Čeprav naj bi šlo za orodje, ki omogoča zgolj opazovanje, pa to ne drži povsem. Lovilec v resnici identifikacijske podatke pridobi z zlorabo omrežnega protokola, s čimer poruši zaupnost rabe mobilnega telefona. Žaberl se strinja, da gre za aktiven napad, in dodaja, da mora biti ravno zato "uporaba zakonsko omejena in ustrezno nadzirana oz. nadzorovana".

"Za uporabo IMSI mora biti podan določen dokazni standard, da je določena oseba storila določeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje in verjetnost pridobitve podatkov," Žaberl odgovarja tistim, ki se bojijo, da bi ob udeležbi protestnih shodov lahko postali predmet policijske obravnave. Kot pravi, zgolj udeležba na javnem shodu še ne more biti razlog za uporabo tega sredstva.

Strokovnjak poudarja, da je pri določenih prikritih policijskih dejavnostih takšna uporaba "ne samo dobrodošla, temveč nujna, saj je sicer pridobivanje informacijskih podatkov nemogoče ali zelo oteženo". Toda tveganje pri kršenju pravice do zasebnosti ostaja. Potencialni kršitelji pa niso zgolj policija in drugi državni organi, saj je tehnologija dostopna tudi na prostem trgu. Uporabljala naj bi jo tudi nekatera zasebna podjetja, posamezniki in kriminalne združbe. Žaberl meni, da je neodkritih zasebnih zlorab veliko več, kot si predstavljamo. 

Lovilec IMSI lahko kupimo na prostem trgu.
Lovilec IMSI lahko kupimo na prostem trgu. FOTO: Zajem zaslona

Kaj vse zmore lovilec IMSI?

 

- Lovilec lahko mobilnemu telefonu ponudi omrežno povezljivost in izvede t. i. MITM napad oz. napad s posrednikom in prestreže komunikacijo med dvema napravama.

- Lahko sproži klice in pošilja SMS-sporočila mimo omrežja.

- Telefonu lahko izprazni baterijo in ga (začasno) onesposobi. 

- Na daljavo lahko s pomočjo tihega klica vklopi mikrofon telefona in mobilnik spremeni v prisluškovalno napravo.

- Na telefon lahko namesti zlonamerno kodo.

V vladni Levici stališča ne spreminjajo. Ko bo ministrstvo za pravosodje podalo konkreten predlog, se bodo do njega ponovno opredelili, so nam pojasnili. Poleg Levice pa politično podporo uporabi lovilcev že več let odrekajo v SDS, čeprav je bila stranka med leti 2006 in 2012, ko sta bili napravi uporabljeni več kot 300-krat, na čelu dveh od treh vlad in notranjih ministrstev. Kot pravijo v stranki, njihovo stališče ostaja nespremenjeno, odločitev ustavnega sodišča pa pozdravljajo in od ministrstva pričakujejo, da bo glede uporabe IMSI lovilcev sledilo njegovi odločbi."Novela zakona, ki jo je pripravila takratna vlada Marjana Šarca, je bila po našem prepričanju nepregledna, vprašljiva z vidika načela pravne države, omogočala je posege v zasebnost in ni spoštovala ustavnih določil o nedotakljivosti stanovanja."

Primer učinkovite prakse: Nemčija

V ZDA in Nemčiji denimo uporabe omenjene tehnologije nikoli niso prikrivali ali zanikali, drugače pa je bilo v Angliji in Walesu, kjer so prav tako dolgo časa zavračali pojasnila o uporabi. V Nemčiji mora sicer policija razkriti uporabo lovilcev IMSI. V skladu z nemško zakonodajo morajo biti ljudje, ki so bili tarča lovilca IMSI v kazenskem postopku, obveščeni čim prej po zaključku preiskave. Nemške zvezne obveščevalne agencije morajo obvestiti nemško parlamentarno nadzorno komisijo, ki redno objavlja poročila o uporabi lovilcev IMSI s strani obveščevalnih agencij. Nemški parlament v poslanskih vprašanjih razkriva tudi podrobnosti o lovilcih IMSI.

Uporaba IMSI lovilca je v Avstriji celo možna brez posebne odredbe sodišča oz. državnega tožilca. Za potrebe preiskovanja kaznivih dejanj in njihove preprečitve ga lahko uporabljajo tudi na Finskem. V soseščini lovilce intenzivno uporablja tudi Srbija. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (44)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Janez Novak 13
07. 02. 2023 08.00
+1
Ker lumpi vedo za to itak vedno uporabljajo drug telefon in s tem drug IMEI itd., da organom pregona otežijo delo.
Xdata1
06. 02. 2023 18.04
+2
Spremeniti zakonodajo, vsi lastniki bi se morali registrirati, uvesti sistem kontrole z zapisovanjem na dve ločeni lokaciji, itn. V primeru kršitve zapor za 8 let. Enostavno.
Xdata1
06. 02. 2023 18.05
+3
In naj se začne že kaj s tem nadzorom, ne pa da še uradna institucija kot je policija ne da nič od sebe.
Blue Dream
06. 02. 2023 13.45
+2
Prepovedat VSE kar omogoča nadzor pod pretvezo varnosti!!!!! VSE naslednjih tisoč let
ssbobo
06. 02. 2023 12.55
+1
In potem tožilka založi obtožbo .... AMPAK samo za zaslužne člane partije........
Phan Thi Kim Phuc
06. 02. 2023 15.28
-1
brezigarjeva janšine....oba bivša člana partije...
lokson
06. 02. 2023 12.18
+3
Vsak ki zlorablja sistem ima po teh novodobnih zakonih pravico. Vsi ki pa spoštujemo zakonodajo, pa vedno potegnemo ta kratko. Tukaj se pa pogovarjamo o nekem vdoru v zasebnost. Najbolj glasni nasprotniki vsega kar je po njihovo vdor v zasebnost, pa veselo uporabljajo cel kup nekih omrežij, ki sama po sebi razkrivajo marsikaj, kar bi moralo ostati skrito.
natmat
06. 02. 2023 12.09
+2
Vse za zaščito lopovov vseh vrst...
zmerni pesimist
06. 02. 2023 11.07
+0
Telefoni so tudi škodljivi in sledlivi
brezveze13
06. 02. 2023 11.04
+3
kaj pametujejo in se izgovarjajo , to je današnji trend celega sveta ne samo slo, da hočejo imeti pod kontrolo vsakega posameznika ,seveda ga sledijo glede navrtsto posameznikove aktivnosti, to so počeli že v času ko ni bilo digitalizacije samo poglejmo arhive zasebnosti ljudi, država ve o vsakemu več kot ti sam, da bi se pa to v današnjem digitalnem svetu preprečevalo , je pa največja laž, zato se tudi vse pospešeno digitalizira in ne vem kakšna obcije ,2G, 4G, 5G omrežja ne bodo vedeli samo kje in kdaj si se usral ampak tudi še boš spustil enega rahlega smrdečega
DAEMONIUM
06. 02. 2023 10.48
+0
To drzavico je treba cimprej razpustiti in vrniti dele madzarom in italijanom ker itak ni sposobna ohraniti samostojnosti. Levica je zato proti da se ne odkrijejo njena koketiranja z ruskimi agenti ki hig v slo mrgoli in kot taksna slo predstavlja nevarnost za NATO za odtekanje tretjerazrednih podatkov, kaj vec nam itak ne zaupajo saj vedo da je vecina slovencev levo, zaradi solstva in medijev, komunisticno usmerjenih!
MojsterSplinter
06. 02. 2023 10.34
-1
Predstavljajte si situacijo, kjer neka vlada prepove gibanje in te z lovilcem IMSI lovijo, če se slučajno dogovarjaš za obisk pri starših. Nemogoče? Res?
markym
06. 02. 2023 10.15
-2
glede na število sodelavcev dvoživk se strinjam da ostaja tole zelo omejeno ali pa prepovedano za uporabo.
Xdata1
06. 02. 2023 10.04
+1
Pri nas je preveč zlorab, ker upravljalcu s tako napravo da moč nad vse. Za vsak poseg je potrebno pridobiti odredbo preiskovalnega sodnika, saj kako mislijo delati brez tega. Razen če želijo, da vsi postopki padejo. Zlorab je pa toliko, nimamo pa nikogar na katerega bi se lahko obrnili, če se to ugotovi.
slim386
06. 02. 2023 10.04
-5
Google je veliko bolj škodljiv kot imsi pa se nihče ne obrega vanj
natmat
06. 02. 2023 10.03
+5
Dokler bodo padale vse obtožbe proti Janši,Jankoviću in predvsem proti nedotalkljivi RKC je brezpredmetno vse skupaj!!!
Jack Herer
06. 02. 2023 09.26
+2
To se nikakor ne sme legalizirati.
Phan Thi Kim Phuc
06. 02. 2023 09.43
+4
ovce nižje so že navdušene nad kontrolo ...o kontroli pa odločajo politiki vseh možnih smeri in polov ...( in spet je levica edina proti in ravno po njej raja vedno znova najbolj pljuva ...) ...Še dobro da ovce kar naenkrat tako zaupajo - politiki ...
brabusednet
06. 02. 2023 09.18
-4
Pri nas je dovolj,da poveš,da si skoz proti Janši pa lahko počneš,kar hočeš.Občani te pa neutrudno volijo znova in znova.Mislim,da je z tem vse povedano o našem pravosodnem sistemu.
Phan Thi Kim Phuc
06. 02. 2023 09.39
+5
natmat
06. 02. 2023 09.58
+1
Koga pa boš volil?Preprodedajalca orožja,človeka ki ne zna pojasniti svojega premoženja....
Phan Thi Kim Phuc
06. 02. 2023 09.12
+0
takšen nadzor ne moti samo ovc , ki verjamejo politikom in v poštenje nadzora...Kar je iluzija samo po sebi...
Phan Thi Kim Phuc
06. 02. 2023 09.10
+4
kriza...že davno smo prišli do točke ko raja dobesedno zahteva lastni nadzor ( brez da bi sploh razumela vse posledice) v lažnem občutku da je bolj varna ...kriminalci pa s tem bolj ogroženi.....ps . in kar " naenkrat " raja verjame politkom , ki želijo več nadzora nad svojimi podložniki
Rožice so zacvetele
06. 02. 2023 08.55
+12
Mene take stvari nič ne motijo, kakorkoli, gre za mojo, oz., našo varnost. Moti pa seveda mutibariče.
radar
06. 02. 2023 08.54
+12
Zanimivo, da je v Sloveniji vsak lopov, baraba, mafijozo, župan ... bolj zaščiten kot pa normalni državljan. Saj to ne more biti res....
Jack Herer
06. 02. 2023 09.32
+0
Veš, ko človek umre je za vse ostale okoli njega zelo težko in zelo trpijo. Tistemu, ki pa je umrl pa nič ne trpi. To je nekako tako, kot če si neumen.