Za 'ujetnike epidemije' covid še zdaleč ni mimo

Visokorizične skupine, ki predstavljajo dobro petino populacije, so tiste skupine prebivalstva, pri katerih lahko še vedno pride do hudih zapletov, posledic in slabih izidov bolezni covida-19. To so osebe z določenimi kroničnimi obolenji in drugimi rizičnimi stanji, ki lahko huje zbolijo kljub temu, da virusna različica omikron povzroča blažjo obliko bolezni.

Gre za visokorizične skupine, ki veljajo za tako imenovane 'ujetnike pandemije', med katere spadajo starejši od 60 let ter ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi motnjami, zaradi katerih so bolj izpostavljeni hujšim posledicam v primerjavi z ostalo populacijo, čeprav nihče ni izjema.

Prav njim je zato posvečena kampanja – ŽIVETI S COVIDOM, ki opozarja na izpostavljenost in ogroženost rizičnih skupin, hkrati pa javnost izobražuje o dejavnikih tveganja, poznavanju rizičnih skupin ter ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje slabih izidov bolezni. 

"Pandemija je v bistvu mimo, ukrepi niso več potrebni. Vse se odpira. Družba se je odločila, da je čas, da živimo z boleznijo, v sožitju z novim koronavirusom, da obravnavamo covid-19, kot na primer viruse prehlada in gripo, in da to ni več družbeno kritična bolezen. Pozabili pa smo na zelo ranljivo manjšino v družbi in to so osebe s hudimi imunskimi motnjami ter druge ranljive osebe. Zanje covid-19 še zdaleč ni mimo, zato se je treba vprašati, ali je strategija Živeti s covidom varna za vse," pravi prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.

Osebe z imunsko motnjo potencialni vir novih različic

Osebe s hudimi imunskimi motnjami so prejemniki presajenih organov, bolniki z aktivnimi karcinomi, avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki prejemajo biološka zdravila, ki na primer delujejo proti limfocitom B ter druga imunosupresivna ali imunomodulatorna zdravila. Kot poudarja Tomažič, pri imunsko oslabljenih bolnikih pričakujejo hujšo obliko bolezni covida-19 in pogosto njen podaljšan potek, saj se lahko virusna faza bolezni zelo podaljša. Zato so osebe s hudo imunsko motnjo tudi potencialni izvor novih različic SARS-CoV-26.

Število ljudi, ki so še vedno bolj ogroženi, ni majhno. Govorimo pa o osebah, ki so imunsko oslabljene ali rizične zaradi različnih razlogov. Med ranljivo populacijo, pri kateri covid-19 lahko poteka huje, z večjo potrebo po hospitalizaciji in večjo smrtnostjo, spadajo predvsem starejše osebe, bolniki s pridruženimi boleznimi (kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge kronične respiratorne bolezni), osebe z anemijo srpastih celic in osebe s prekomerno telesno maso (ITM  25 kg/m2).

Izredni prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., vodja oddelka za intenzivno terapijo, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana opozarja, da ima večina ljudi občutek, da koronavirusa tako rekoč ni več ali da gre pri vseh okuženih za blago bolezen. Za večji del okuženih res velja, da so simptomi blagi in bolezen hitro mine. Na drugi strani pa imamo v družbi ne tako redke posameznike s kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki tveganja za težji potek bolezni, ki jih virus SARS-CoV-2 neposredno življenjsko ogroža. Pri njih lahko pride do okužbe spodnjih dihal z dihalno odpovedjo in razvojem klinične slike, s kakršno so se srečevali v prejšnjih valovih pandemije. Možni so hudi zapleti, nekateri bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično obravnavo in pri nekaterih se bolezen žal lahko konča s smrtjo, opozarja in dodaja, da je pomembno ozaveščanje javnosti z opozarjanjem, da je virus še vedno med nami. "Naša naloga je, da zaščitimo najranljivejše člane naše družbe in vsak od nas naj prevzame del odgovornosti. Pomembno je, da tudi laična javnost prepozna posameznike, ki so bolj izpostavljeni tveganju za težji potek bolezni covida-19. Vedeti moramo, da imamo danes orodja, s katerimi lahko preprečimo težji potek bolezni, sprejem v bolnišnico in smrt." 

Ste med tistimi v rizični skupini?

Mnogi se sploh ne zavedajo, da spadajo v rizično skupino. Bolniki naj se pogovorijo z osebnim zdravnikom in preverijo, ali imajo katerega od dejavnikov tveganja za napredovanje bolezni covid-19 v hudo obliko, svetujejo strokovnjaki. "Zdravniki družinske medicine imamo najboljši vpogled v zdravstveno stanje svojih bolnikov, poznane so nam kronične bolezni in družinske anamneze, zato lahko zagotovimo popolne informacije in svetujemo, ali je na primer nekdo, ki ima povečano telesno maso ali visok krvni tlak v večjem tveganju za hudo obliko bolezni covida-19, ne da bi se tega sploh zavedal," je povedal prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine.