Biden je Scranton zapustil še kot otrok, a se redno vrača, čeprav ima hiša v mirnem predelu mesta, ki ne spominja več na delavsko četrt, že dolgo druge lastnike. Ti mu vedno radi odprejo vrata, Biden pa jim pušča spominke. Ko je leta 2008 postal Obamov podpredsednik, je na steno spalnice napisal 'Zdaj sem doma'. Ko je postal predsednik, je na steno dnevne sobe napisal 'Iz te hiše v Belo hišo'. Dolgoletne sanje so se v tretjem poskusu uresničile, toda v Ovalni pisarni vsak predsednik trči ob realnost vodenja države.
Demokrati izgubljajo delavski razred
Biden ima dobre razloge, da v številnih govorih omenja otroštvo v Scrantonu, kjer je oče izgubil službo in so se morali preseliti v Delaware. Demokrati imajo v nekdanjih industrijskih predelih, tudi v Pensilvaniji, kjer so jih sindikati in delavski razred dolga leta skoraj avtomatsko podpirali, vse večje težave. "Ljudje na območjih, kjer je industrija ugasnila in so se delovna mesta preselila na Kitajsko, pogosto menijo, da demokrati ne zastopajo več njihovih interesov in delavskega gibanja, zato mnogi tako dojemajo tudi Bidena. Kljub temu da nenehno poudarja svoje poreklo iz Scrantona," je povedal pisec in politični analitik Charles McElwee.
Volivci v nekaterih tradicionalno demokratskih območjih, tudi v Pensilvaniji, so se 2016 odločali za Donalda Trumpa, saj so bili siti obeh strank, trgovinskih sporazumov, ki so jih krivili za izgubljena delovna mesta, dolgotrajnih vojn in predvsem vse slabšega življenja. McElwee napoveduje, da bodo republikanci zato spet slavili na naslednjih volitvah, pa čeprav se je desnica pod Trumpom premaknila še bližje skrajnežem v stranki. Bolj kot s programi za pomoč revnim se ukvarja s kulturnim bojem in temami, ki razgrevajo čustva. Njihov cilj je preprost, tako kot demokrati pred njim za vsako ceno in pri vsem nasprotujejo predsedniku. Zdi se, da Biden, v daljni preteklosti vajen sodelovanja v kongresu, težko razume, da volivci ne nagrajujejo več medstrankarskega sodelovanja. V globoko razdeljeni državi pa se njegova obljuba o poenotenju Amerike vse bolj izmika.
Zniževanje temperature
Uspeva mu nekaj drugega. "Všeč mi je, da znižuje temperaturo v državi, je pravi človek, da nas pomiri. Za razliko od prejšnjega predsednika," ga je pohvalil Tom Owens, lastnik sendvičarne v Scrantonu, kamor Biden (v kampanjah) še vedno pride po priboljšek. Morda kot kandidat ni vzbujal navdušenja, toda na koncu je obveljal za zmerneža, ki ima največ možnosti, da premaga Trumpa, in ki naj bi s svojimi izkušnjami v državi ponovno vzpostavil predvidljivost, stabilnost in politično normalnost.
To se je tudi zgodilo. Toda pred tem se je demokracija v ZDA močno zamajala. Po volitvah je Trump v zakulisju poskušal narediti vse, da bi poraz preobrnil v zmago, kar zdaj priznavajo celo njegovi bližnji sodelavci. To mu ni uspelo, uspelo pa mu je razširiti laži o volilnih prevarah in zasejati dvom v volilni proces in Bidenovo zmago. Novi predsednik je ob prisegi stal pred kongresno palačo, ki so jo dva tedna pred inavguracijo napadli jezni in podivjani Trumpovi privrženci. Prisegel je v zlovešče tihi prestolnici, kjer zaradi ograj, vojakov in omejitev ob pandemiji skorajda ni bilo obiskovalcev. Država je bila v šoku, otrpla v negotovosti izrednih razmer.
Tako še danes večina republikanskih volivcev meni, da je Biden v Beli hiši zaradi volilnih prevar, čeprav za to kljub številnim sodnim postopkom in revizijam ni nobenega dokaza. To je nevarno in nikoli v zgodovini še ni bil ogrožen miren prenos oblasti, pravi profesor William Schneider z Univerze George Mason, dolga leta priznani televizijski politični komentator.
Pešanje predsedniške moči
Začetek predsedovanja je bil obetaven. Amerika se je precej bolje kot Evropa lotila cepljenja, kongres je sprejel zgodovinsko finančno pomoč državljanom zaradi pandemije, Biden pa je nakazal, da želi z obsežnimi reformami spremeniti ameriško družbo, začeli so ga postavljati ob bok slovitima reformatorjema pred njim, Franklinu Rooseveltu in Lyndonu Johnsonu.
A je izbruhnila različica delta in pokazala, da so bile napovedi o poletju, osvobojenem virusa, mnogo prezgodnje. Bela hiša je podcenila moč anticepilskega gibanja, ki ga je podpihovala desnica in nasprotovanje pandemijskim ukrepom ter cepljenju spremenila v politični boj. Nato so Američani avgusta na TV zaslonih spremljali prizore kaotičnega umika iz Afganistana in priljubljenost predsednika v javnomnenjskih anketah je začela strmoglavljati.
"Medtem ko se je Trump zdel kot nasilnež, ljudje Bidna dojemajo kot šibkega predsednika. Po 20-ih letih vojne v Afganistanu je prišlo ponižanje, ljudem se zdi, da smo izgubili, saj so na oblasti spet talibani. Poleg tega so Američani nezadovoljni in naveličani zaradi pandemije, pa čeprav je seveda Biden ne more končati. Največji vpliv na Bidnov padec priljubljenosti pa ima rekordna inflacija, še nekaj, na kar predsednik zares ne more vplivati. Toda ljudje vsak dan vidijo cene bencina, ko se tako povišajo, so vsi nesrečni, in to Bidnu škoduje," pravi profesor Schneider.
Zaradi vojne v Ukrajini in prepovedi uvoza energentov iz Rusije bodo cene bencina še višje. Američani sicer sankcije in kaznovanje Putina podpirajo, vprašanje pa je, kako bodo prenašali še večji pritisk na denarnice. "Vse, kar uporabljam, se noro draži. Zato moram dvigovati cene. To, kar se dogaja, ni podpora malim podjetnikom," se je v Hazletonu v Pensilvaniji jezil lastnik bara Marty Beccone, ki ne skriva, da za višje cene krivi Bidnovo administracijo.
Američani za zadržanost v vojni
Najbolj bridek udarec Beli hiši pa je prinesla razklanost demokratske stranke, zaradi katerega so se obljubljene reforme zataknile v kongresu. Zakonodaja, ki bi prinesla številne spremembe ameriške družbe (na področju bolniških, šolnin in nižjih cen zdravil) in bi olajšala življenje milijonom ljudi, je trčila ob demokratskega senatorja iz Zahodne Virginije Joea Manchina. Ob enotnem nasprotovanju republikancev bi morali za Bidnove reforme glasovati prav vsi demokrati, tako pa so predsednikovi predlogi obtičali v kongresnem drobovju. "Američanom se zdi, kot da je Biden predsednik, ki svojih predlogov ne more spraviti skozi kongres. Ob tem pa je treba vedeti, da je bila ameriška ustava namenoma napisana tako, da predsednik nima velike moči in da je vlada šibka," pravi Schneider.
V takšnih okoliščinah ni presenetljivo, da Bidna podpira le še okoli 40 odstotkov Američanov. To ni dobra popotnica za novembrske kongresne volitve, na katerih naj bi demokrati po sedanjih napovedih izgubili precej sedežev v obeh domovih. S kongresom v republikanskih rokah bi Biden še težje uresničeval svoje cilje.
Negotovost povečuje vojna v Ukrajini. Biden vztraja, da ameriška vojska ne bo posredovala in da Nato na čelu z ZDA ne bo naredil nič, da bi se zapletel v spopad z Rusijo. Tovrstno zadržanost Američani podpirajo, toda apokaliptične podobe iz Ukrajine bodo v prihodnje morda vplivale tudi na mnenje o predsedniku, prav gotovo bo nezadovoljstvo raslo hkrati s cenami.
Desnica Bidna že prikazuje kot šibkega, ob tem pa je malce nerodno, da je bil prav Trump tisti, ki je javno občudoval Vladimirja Putina, ob tem pa v času predsedovanja napadal zvezo Nato in rahljal vezi s tradicionalnimi zaveznicami. Po besedah Schneiderja zgodovina kaže, da Biden tako kot vsak predsednik v težavah potrebuje prelomnico, politično in simbolno zmago, da bi se razpoloženje Američanov spremenilo. A za zdaj ostajajo zaskrbljeni.
Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.
