6. februarja 2023 je južno in osrednjo Turčijo ter severno in zahodno Sirijo prizadel eden najmočnejših in najsmrtonosnejših potresov v zgodovini teh območij. Potres z magnitudo 7,8 so čutili vse do Egipta. Izbrisal je cela mesta, umrlo pa je več kot 50.000 ljudi, poroča The Guardian. 

Fotografije, ki so prihajale s prizadetih območij, so pokazale razsežnosti opustošenja in razkrile, kako obsežne bodo morale biti obnove. Zrušili so se številni mostovi, ceste in letališke ploščadi so popokale, milijonom ljudem v 11 turških provincah pa so se življenja postavila na glavo, še preden se je preostali del države prebudil. 

Prvemu potresu je sledilo še na tisoče popotresnih sunkov, tudi sunek z magnitudo 7,5, skupaj pa so porušili več kot 850.000 zgradb. V turški obmejni provinci Hataj, kjer je starodavno mesto Antiohija (zdaj imenovano Antakya) tvorilo zibelko muslimanske in krščanske civilizacije, je ostalo le 250.000 od prvotnih 1,7 milijona prebivalcev.

Glavna razlika med fotografijami, ki so nastale takoj po potresu, in fotografijami, ki so nastale slabo leto pozneje, so kupi ruševin. In čeprav so večino odpadnega gradbenega materiala odpeljali, nove zgradbe niso zrasle – namesto gora razvalin zdaj med zgradbami, ki so ostale cele, samevajo prazna zemljišča. 

Zaradi naravne nesreče se je Recep Tayyip Erdogan znašel pod velikim pritiskom, saj so se bližale tudi volitve. V odgovor na kritike, da so se reševalci prepočasi odzvali, zaradi česar je veliko preživelih pozneje zaradi mraza umrlo pod ruševinami, je voditelj obljubil, da bo v enem letu zgradil 650.000 stanovanjskih enot.

11 mesecev pozneje se je začela gradnja 307.000 stanovanjskih enot, od tega je bilo dejansko zgrajenih 46.000, glede na poročanje Guardiana kažejo podatki turškega ministrstva za okolje in urbanizacijo. 

Reuters poroča, da so minuli teden v mestu Hataj dokončali nekaj več kot 7000 hiš, postopno pa naj bi jih postavili še okoli 40.000. V naslednjih dveh mesecih naj bi zgradili še najmanj 75.000 hiš, je še povedal Erdogan in dodal, da bodo glede na načrte vlade letos postavili 200.000 hiš. 

Kljub temu dobro leto po potresu številna mesta še vedno niso zaživela. Nekateri mediji in humanitarne organizacije poročajo, da večjega napredka ni videti, o tem pa pričajo tudi številne slike. Na spodnjih fotografijah je videti, kako je bilo mesto videti pred potresom v primerjavi s tem, kako je še vedno videti po potresu. 

V provinci Adiyaman, na drugem koncu potresnega območja, se je porušilo 40 odstotkov vseh zgradb.

V roku petih let bodo za financiranje obnove po potresu potrebovali okoli 140 milijard evrov, stroški obnove in sanacije pa bodo imeli pomemben in dolgoročen negativen vpliv na turško gospodarstvo. Ta regija je bila že sicer pod hudimi gospodarskimi pritiski, saj je bila dom za polovico od 3,7 milijona beguncev, ki so zbežali pred državljansko vojno v sosednji Siriji, še piše Guardian.

Številni še vedno živijo v kontejnerskih mestih

Na stotine tisoč ljudi tako še vedno ostaja razseljenih, mnogi živijo v tako imenovanih kontejnerskih mestih, medtem ko ljudje na drugih koncih države v strahu čakajo na naslednji veliki pretres.  

Glede na to, kako hitro so se zrušile nekatere zgradbe, so se na vročem stolu znašli tudi številni gradbeniki in birokrati, ki so podpisali nevarne gradbene projekte.  

V Kahramanmarasu se je denimo zrušilo skoraj vseh 22 stavb v enem od kompleksov, umrlo je 1400 ljudi, še na stotine ljudi pa je umrlo, ko se je v Antakyi zrušila razkošna rezidenca, zgrajena v renesančnem slogu. Zaradi namerne malomarnosti so odprli le peščico primerov, pa še v teh primerih se je večina uradnikov izognila pregonu. Turčija pa medtem ni nič bolje pripravljena na nov potres, so strokovnjaki ocenili za The Guardian.