Ob 28. obletnici genocida v Srebrenici pokopali 30 žrtev

Med danes pokopanimi žrtvami je najmlajši 15-letnik, najstarejši pa 65-letni moški. Pokopali so tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi bo v spominskem centru v Potočarih pokopanih skupno 6752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop izven centra. Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike Srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.

Današnje slovesnosti se je med drugim udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Med njimi je tudi predsednik srbske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen "hud zločin".

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja ocenila, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To, da je bil tam storjen genocid, namreč "ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovili Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča". S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala. Za okoli 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora.

Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli 3000 ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t. i. maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave skušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Slovenija ob obletnici svari pred relativizacijo genocida v Srebrenici

Dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici je za nas opomin, da tega dogodka ne smemo nikoli pozabiti, zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov pa sta nesprejemljiva, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

"Na današnji dan se spominjamo nedolžnih žrtev, ki so bile umorjene na grozovit način, sredi Evrope, pred očmi mednarodne skupnosti. Zgodil se je najhujši zločin po koncu druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na današnji dan smo v mislih z materami, ženami, sorodniki in prijatelji, ki so takrat izgubili svoje najdražje," so sporočili z MZEZ.

"Obletnica genocida v Srebrenici je tudi priložnost za pogled v prihodnost, za preseganje sovraštva in delitev, kar je ključni pogoj za vsesplošni napredek in ustvarjanje boljšega okolja za mlade generacije," so še dodali na MZEZ.

"To je bil eden najhujših zločinov na evropskih tleh po drugi svetovni vojni in nikoli bolj kot danes se moramo zavezati k ohranjanju miru in preprečevanju nasilja ter obsodbi zanikanja genocida," pa je zapisal predsednik vlade Robert Golob.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je obletnici genocida izrazila "sočutje z družinami žrtev, preživelimi in vsemi, ki si še naprej prizadevajo za pravico in celjenje globokih ran, ki jih je tragedija pustila v ljudeh". "Spoštujemo več kot 8000 brutalno umorjenih žrtev enega najtemnejših poglavij v novejši zgodovini Evrope," je tvitnila.

EU ob obletnici obsodila zanikanje genocida v Srebrenici

V državah članicah Evropske unije pa je danes evropski dan spomina na žrtve genocida. Spravo je mogoče graditi samo na resnici, miru in pravici, zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma in čaščenja vojnih zločincev pa ne smemo tolerirati, sta v izjavi poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

"Evropa se spominja svoje odgovornosti in nezmožnosti, da bi zaščitila. Danes, ko na evropski celini znova divja vojna, se zavezujemo, da bomo bolje branili mir in varovali življenja," sta zapisala. Izpostavila sta, da je bila pred 28 leti spisana ena najtemnejših zgodb evropske zgodovine in da EU deli bolečino ter žalost s sorodniki in prijatelji vseh žrtev genocida v Srebrenici. V državah članicah EU je sicer danes evropski dan spomina na žrtve tega genocida.

Ob tem sta Borrell in Varhelyi potrdila podporo Bosni in Hercegovini in zavezanost Evropske unije njeni suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti. "Prihodnost Bosne in Hercegovine kot države kandidatke je znotraj Evropske unije," sta dodala.

"Spravo lahko gradimo samo na resnici, miru in pravici, medtem ko ne smemo tolerirati zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma in čaščenja vojnih zločincev," sta še zapisala predstavnika EU, ki sta obenem spomnila civilne in politične voditelje v BiH, da morajo delati skupaj, da bi lahko zgradili boljšo prihodnost za vse generacije.