V Ženevi naj bi uradno zastopal moskovski patriarhat pri Svetovnem svetu cerkva (WCC). Njegova naloga pa naj bi bila med drugim tudi vplivanje na svet, v katerega se je infiltriral KGB. Po poročanju medijev je bil cilj takratnega sovjetskega vodstva prepričati ženevsko institucijo, da obsodi ZDA in njihove zaveznike ter ublaži svoje kritike zaradi pomanjkanja verske svobode v ZSSR.
Ruska pravoslavna cerkev je po navedbah časnikov doslej zavračala kakršne koli komentarje o Kirilovih domnevnih vohunskih dejavnostih v Ženevi. Pri WCC pravijo, da o tem "nimajo informacij", Kirilov nečak in naslednik na položaju v Ženevi, Mihail Gundjajev, pa je zanikal, da bi bil njegov stric agent.
"Kljub strogemu nadzoru KGB Kiril nikoli ni bil agent. Na iskrenost njegove zavezanosti ekumenskemu delu z drugimi cerkvami pritisk sovjetske tajne službe ni vplival," je zatrdil nečak.
BR24 medtem poroča, da je ukrajinska tajna služba vodjo ruske pravoslavne cerkve že dolgo označevala za bivšega agenta KGB.
To naj bi torej zdaj potrjevali arhivski dokumenti. "Rekli so nam: pazite se teh duhovnikov, saj so agenti KGB. Ko sem se pogovarjal s Kirilom, sem vedno dobil občutek, da išče informacije. Bil je zelo prijazen, a je veliko spraševal o izgnanstvu in duhovščini," naj bi takrat dejala priča.
V policijskih dosjejih naj bi bili omenjeni nedoločeni "ukrepi", ki so bili takrat sprejeti proti njemu.
Tudi po vrnitvi v Moskvo in vzponu v hierarhiji naj bi sicer Kiril redno obiskoval Švico, vsega skupaj več kot štiridesetkrat. Ni hodil le na smučanje, ampak naj bi skrbel tudi za finance svoje organizacije. Ruska pravoslavna cerkev naj bi imela posle z nafto in nepremičninami prek podjetja v Ženevi.
V ukrajinskih medijih je medtem mogoče najti navedbe, da se je Kiril KGB pridružil pri 18 letih in od takrat delal kot agent. Njegova kariera naj bi hitro napredovala: pri 23 letih je postal diakon, škof pa pri 29 letih, čeprav je bila najnižja starost za to mesto postavljena višje. Poleg tega naj bi bila potovanja v tujino mogoča le s pomočjo in podporo KGB, Kiril pa naj bi "neskončno rad potoval v države Bližnjega vzhoda in Afrike, v Evropo in ZDA, v Bolgarijo, Jugoslavijo, Grčijo in Romunijo".
"V sovjetskih časih nihče ni mogel postati škof brez privolitve KGB. Zato bi bilo napačno reči, da ni imel nobene zveze s KGB. Bil je vezan, tako kot vsi ostali," še navaja BR24. Na ljudi naj bi gledal kot na orodje za dosego cilja.
Ruski pravoslavni patriarh Kiril je sicer odločen zagovornik ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove politike. Podpira tudi rusko vojaško operacijo v Ukrajini, leta 2012 je Putina označil za "čudež".
