Ledeno kraljestvo v Srbiji, Subotica zamrznila v žledu

Ledeni dež je padal vso noč, ekipe Elektrodistribucije že od jutra odpravljajo okvare na omrežju, javno komunalno podjetje pa odstranjuje polomljeno vejevje po mestu. Poškodovanih je bilo 10 avtomobilov, trije so praktično uničeni, saj je nanje padlo celo drevo, poroča srbska javna radiotelevizija. Prijavljena je bila tudi škoda na posameznih garažah in ograjah, kamor so popadale z ledenem dežjem natopljene veje, dodaja RTS.

Na portalu Vojvodina Meteo pa so ob tem spomnili, da so možnost ledenega dežja napovedovali že v petek, medtem ko je bilo uradno opozorilo izdano šele takrat, ko so bile že močne padavine : "Ni za pohvaliti, da je referenčna ustanova s polno odgovornostjo povsem odpovedala pri napovedi za Vojvodino, pa tudi večina medijev tokrat ni objavila pravilne informacije. Tukaj so, kadar je treba po nepotrebnem zastraševati, očitno pa ne tudi takrat, kadar je potrebna objektivna najava potencialno nevarnega meteorološkega pojava," so bili ostri. 

Kot pojasnjujejo, ledeni dež največkrat začne padati kot sneg, vendar se nato spusti skozi sloj toplejšega zraka, kjer nato pride do tekoče oblike padavin. Nad nižinami pa je sloj zraka spet hladnejši od predhodnega, zato se kapljice ohladijo ob stiku s podlago, na katero padejo, pa zaledenijo.

Objavili so tudi sliko zaledenelega gozda v Temerinu in pripisali, da gre za prelepo, vendar tudi nekoliko nevarno zimsko dekoracijo v čudovitem parku. "Ledeno kraljestvo, ki prinaša tudi številna tveganja. Lahko ustvari različne kreacije, vendar je neizbežna previdnost pri hoji in v prometu," opozarjajo.

Podobne prizore so v svet poslali tudi z jugovzhoda Madžarske, ki leži ob meji s Srbijo.

Notranjska v ledenem oklepu

Tudi Slovenija ima grenke izkušnje z žledolomom. Katastrofalen žled, ki je konec januarja 2014 prizadel Slovenijo, se je zapisal v slovensko zgodovino kot ena najhujših naravnih ujm. Nastalo je za več kot 400 milijonov evrov škode.

Po mili in predvsem zeleni zimi, ko so marsikje že cveteli zvončki in trobentice, drevje pa se je že pripravljalo na pomlad, je začelo snežiti. 30. januarja 2014 je sneg prešel v leden dež, ceste so se spremenile v drsalnice, stavbe so dobile leden pokrov, drevje pa je objel debel leden oklep. Že naslednji dan je drevje začelo popuščati pod težo ledu in povesilo svoje veje, mnoge veje so se polomile, ker dež še vedno ni ponehal, pa so pod težo debelega ledenega oklepa drevesa začela padati.

K razsežnosti katastrofe je prispevala kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin, ki so namočile in razmehčale tla.  Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na pivškem in postojnskem območju, do osem centimetrov.