Kako skrbita za zdravje, bosta zadovoljna s plačo, kaj cenita drug pri drugem?

V kontrastu s preteklimi predsedniškimi predvolilnimi soočenji sta kandidata, uvrščena v drugi krog, Nataša Pirc Musar in Anže Logar, eden do drugega zelo spoštljiva. Današnje soočenje se je zato začelo s tematiko o primerni komunikaciji in sovražnem govoru, ki smo mu v političnem prostoru vse pogosteje priča. 

Nataša Pirc Musar meni, da je meja med sovražnim govorom in ostrim jezikom zelo tanka in da je v naši politiki bolj kot sovražni pogost grob in brutalen govor. Prvi je načeloma bolj uperjen proti manjšinam in denimo zanika obstoj Romov, negira pravice istospolnih. Nataša Pirc Musar kot odvetnica pravi, da se v njeni pisarni večinoma odločijo o tem, koga bodo zastopali, na podlagi tega, kako zavzeto lahko nekoga zagovarjajo. Je pa tudi izpostavila, da se za sovražne pogosto označi tudi izjave, ki to niso.

Logar na opozorilo, da imajo člani strank velikokrat izrazito neprimerno retoriko, med njimi tudi predsednik stranke SDS, ki tudi sama večkrat toži o verbalnih in fizičnih napadih, pravi, da je bil tudi sam deležen sovražnega govora, a kljub temu slovi po uporabi zmernega jezika. "Politik je oseba na očeh javnosti in kot tak ima dodatno odgovornost, da pazi, kaj govori, in tudi, na kakšen način to govori," pravi Logar. Zase meni, da skrbno izbira besede, da je spoštljiv in stremi k temu, da se vsi tako pogovarjajo.

Nastopilo je seveda tudi vprašanje, kdo od politikov najbolj neti sovraštvo. Pirc Musarjeva je tu omenila komunikacijo desnega pola na Twitterju, kjer po njenem mnenju 'prednjači Janez Janša', ki bi moral biti pri javni komunikaciji kot nekdanji predsednik vlade nekoliko bolj pazljiv. Imensko je izpostavila tudi nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je po njenem mnenju zelo dober učenec Janeza Janše. 

Logar meni, da je treba oba politična parketa ocenjevati z enakimi merili. Ne levi ne desni politični pol nista bolj surova in sovražni govor najdemo na obeh polih. Logar je prav tako izpostavil, da sam nestrinjanja vedno rešuje na osebni ravni. "Sama bi si želela, da bi moj protikandidat to počel že prej. Zakaj čakati na predsedniško funkcijo in takrat izstopiti iz cone udobja," se je na izjavo spraševala Pirc Musarjeva. Logar je nemudoma odvrnil, da "zakaj pa gospa Pirc Musar ni obsodila izjave nekdanjega predsednika Danila Turka, ko je rekel, da je Huda jama drugorazredna tema?" Kandidatka se je na slednje  branila z besedami, da ne ve, katerega leta je to bilo in ali je takrat sploh poznala Turka, a da je v preteklih letih večkrat javno obsodila sovražni govor tako z desnega kot levega pola. "Vi pa se oglašate zadnje štiri mesece v tej kampanji, prej pa se niste," je očitala Logarju.

Nadaljevala sta s temo o Muzeju slovenske osamosvojitve. Pirc Musarjeva pravi, da je pomembno, v kakšen kontekst se postavi samo osamosvojitev, in misli, da je to odločitev treba prepustiti zgodovinski stroki, Logar pa dodal, da gre za 'najsvetlejše obdobje v slovenski zgodovini' in da je naslednje generacije treba spoznati z 'usodnostjo tistega trenutka', da bodo znali ceniti, 'kaj so očetje Slovenije naredili'.

Donald Trump ni "po njuni duši"

Na vprašanje, kakšen predsednik je bil Donald Trump, je predsedniški kandidat Logar z rahlim nasmeškom na obrazu dejal, da ni bil "po njegovi duši". Logar namreč meni, da je Trump naredil veliko strateško napako s tem, ko je izstopil iz jedrskega sporazuma z Iranom. "In videli smo, kakšne so bile posledice te odločitve. V ključnem trenutku smo zamudili bogatenje Irana, in to v državi, ki ne slovi po demokratičnem režimu."

Kakšna prva dama pa je bila Melanija Trump, ki jo je Nataša Pirc Musar tudi pravno zastopala? Po mnenju odvetnice je bila Melanija "verjetno najsvetlejša zvezda pri predsedovanju Donalda Trumpa, ki tudi meni ne sede na dušo. Je pa res on uporabljal veliko sovražnega govora in bil nastrojen proti drugačno mislečim – kar ni nekaj, kar bi bil vzor dobrega državnika". Njun odnos je označila za ironičen, saj da se je Melanija medtem, ko je njen soprog prek družbenih omrežij napadal politične nasprotnike, borila za zgledno komuniciranje. "Sicer pa je zelo prijazna in načitana gospa, ki lepo govori slovensko," je zaključila Pirc Musarjeva. 

Za mir ključna pogajanja, za slednja pa evropska enotnost

Kandidata sta razpravo o ZDA nadaljevala v bolj resnem tonu. Kakšna je njihova vloga v Evropi in svetu? Anže Logar bi odnose z ZDA poglobil. Meni, da je okrepljeno transatlantsko zavezništvo zmeraj dobra strateška rešitev, za katero si je tudi sam vedno prizadeval. "Ponosen sem na to, da smo prek dveh administracij uspeli z Američani doseči strateški sporazum. In to je še posebej pomembno sedaj, v času vojne v Ukrajini. Menim, da je treba ta dialog ohraniti in nadgraditi ter tudi sodelovati pri skupnih izzivih, ki so pred nami. Ti izzivi so energetsko vprašanje, prehranski izziv in vprašanje Zahodnega Balkana," je svoje delo in stališča povzel Logar.  

Pirc Musarjeva pa meni, da so ZDA glavne v ozadju boja proti ruskemu režimu oziroma proti predsedniku države Vladimirju Putinu. "Vseeno si sama želim, da bi Evropa razmišljala o tem, kako bi postala vojaško močnejša in enotnejša. Sama vojna v Ukrajini je povzročila precej gorja v Ukrajini in v Rusiji, povzročila je inflacijo po drugih svetovnih gospodarstvih." Izpostavila je še pomembnost pogajanj, za katera meni, da ne smejo izključevati Ukrajine. "Ni pogajanj brez Ukrajine v tej kruti ukrajinsko-ruski vojni," je zaključila. 

Logar je nato odgovoril, da je treba biti pri mednarodni politiki in odnosih vselej natančen. "Ni res, da ZDA vodijo boj zoper ruski režim. Rusija je napadla Ukrajino in ZDA so tu zavezniki za Evropsko unijo skupaj z bojem za ohranitev temeljnih vrednot, na katerih temeljijo Združeni narodi," je popravil odgovor Pirc Musarjeve. Poudaril je še pomembnost enotnosti Unije, saj da bo šele takrat Rusija sedla za pogajalsko mizo z Zahodom. 

Pirc Musarjeva je odgovorila, da gospod Logar spreobrača njene besede. "Kaj pa je to, kar ste ravnokar povedali, drugega kot prizadevanja za mir, o katerih sem govorila?" je vprašala protikandidata. Tudi ona je izpostavila, da bomo mir dosegli le s pomočjo pogajanj. 

Se poslužujeta javnega zdravstva in kako skrbita za svoje zdravje?

Pirc Musarjeva se je v svojem odgovoru sklicevala na evropske vrednote, ki temeljijo na močni pravici do zasebnosti, ki v precej manjši meri pripadajo tudi politikom. "Sama se nagibam k temu, da o malenkostnih zdravstvenih stanjih ne bi poročala, zelo zelo moralno odgovorno pa seveda je, da predsednik oziroma predsednica spregovori o svojem zdravstvenem stanju, ko mu to ne omogoča več kakovostnega opravljanja funkcije," je odgovorila. Pirc Musarjeva za svoje zdravje skrbi z bowlingom, dolgimi sprehodi ob Kamniški Bistrici in kolesarjenjem po Ljubljani. 

Logar se je odzval nekoliko drugače in za začetek potrdil svojo psihofizično kondicijo, "ki je primerna za predsednika republike". Omenil je osvajanje gora in tek, med drugim tudi na ljubljanskem maratonu. Pravi, da se je pripravljen tudi testirati na droge in da bi v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja do te mere, da mu to ne bi več dopuščalo opravljati funkcije predsednika države, to prepustil nekomu drugemu.  

Medtem ko Nataša Pirc Musar uporablja javni zdravstveni sistem, se Logar k zdravniku odpravi le v redkih primerih. "Pravijo, da je to zato, ker sem trmast kot bik, ker sem bik po horoskopu," je pristavil Logar. Kljub temu v teh posebnih premerih tudi on koristi javno zdravstvo. "Javno zdravstvo je nekaj, kar je treba podpirati, mora biti dostopno vsem," pa je še dodala kandidatka. Meni tudi, da bi se o tako obsežnih in pomembnih temah morali pogovarjati skozi več mandatov. 

Pa nezdrave razvade? "Uf, ne vem. Ne pijem kave, ne pijem alkohola ... morda kdaj preveč pojem," je razmišljala Nataša Pirc Musar in ponosno povedala, da je v preteklih šestih mesecih kljub temu izgubila 16 kilogramov. "Pijem kavo, pijem tudi alkohol," pa je z  repliko nadaljeval Logar in dodal, da mu je žal, ker se letos zaradi kampanje ne bo mogel udeležiti martinovanja. 

Plača jima ni pomembna, imen morebitnih sodelavcev ne delita

 Aktualni predsednik Borut Pahor je v času svojega mandata razburil z izjavo, da težko preživi s 3000 evri na mesec. Kakšna je plača predsednika republike in kakšna je v primerjavi s sosednjimi državami? Predsednik države je skupaj s predsednikom vlade in predsednico državnega zbora uvrščen v najvišji, tj. 65. plačni razred, kjer osnovna mesečna plača znaša 5.419,54 evra bruto, in to brez 4,5-odstotnega dviga. Manj od slovenskega zasluži le hrvaški predsednik države, in sicer 5300 evrov bruto. Madžarska predsednica zasluži 10.000 evrov bruto, italijanski 19.900 bruto, avstrijski pa okoli 30.000 evrov bruto. Kaj o tem menita kandidata? "V kampanjo nisem šla zaradi plače, sem tudi finančno neodvisna in me plača ne zanima," zatrjuje Pirc Musarjeva in na Logarjevo opazko, da bo verjetno nižja, odgovarja, da to ni res. Kandidat pravi, da je imel kot minister nižjo plačo kot poslanec. "Plača zame ni dejavnik, ki bi odločal, še posebej za funkcijo predsednika republike, kjer si izvoljen z voljo volivk in volivcev, kar je posebna nagrada," je dodal. 

Koga bosta popeljala s seboj v kabinet? Musarjeva bo o tem razmišljala 14. novembra, imen še nima točno določenih. Logar se je v nasprotju s kandidatko z nekaterimi že dogovoril o skupni politični poti, a o imenih ni želel spregovoriti. "Ne kuriš ražnja, preden ujameš zajca," je dodal. Za konec sta kandidata spregovorila še o nekdanjih predsednikih Slovenije, pri vsakem sta naštela dobro in slabo lastnost, nazadnje pa pohvalila tudi eden drugega.

"Gospod Anže Logar me je pozitivno presenetil od prvega dne dalje. Ko sva se srečala ne terenu, je vedno prišel do mene in mi podal roko. Hvala za štiri mesece korektnega govora," je zaključila Pirc Musarjeva, Logar pa je protikandidatko na hitro pohvalil, da pri njej najbolj ceni vztrajnost.