'6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno'

Računalniški muzej v Ljubljani deluje že 18 let, letos pa je odprl vrata na novi lokaciji, v ljubljanski četrti Šiška. Otvoritvena razstava z naslovom "Kaj pa programje?" predstavlja zanimivosti računalniške programske opreme, od tehničnega ustroja do vplivov na družbo. Zasnovana je tematsko in interaktivno, prvič po dolgem času javnost lahko preizkusi marsikateri slovenski program. Najstarejši program na razstavi je iz leta 1986.

 "Brez programske opreme je računalnik le kup železa in plastike, zato v muzeju poleg strojne opreme zbiramo tudi programje, izvorno kodo in celo spletna mesta posebnega pomena," je povedal Boštjan Špetič, vodja muzejske zbirke in ambasador softverske dediščine UNESCO.

V zbirko muzeja je Arnes izročil enega svojih zgodovinsko najbolj znanih strežnikov, Stenarja. Ta je bil kupljen v osamosvojitvenem letu 1991, z namenom, da povezuje Slovenijo s svetom in omogoča svoboden pretok informacij. V Računalniškem muzeju je kot del stalne zbirke na ogled javnosti, njegova vsebina pa na voljo bodočim raziskovalcem preteklosti.

"Ponosni smo, da nam zaupajo tako pomemben kos digitalne dediščine," je rekla Gaja Zornada, vodja računalniškega muzeja: "Stenar je najpomembnejši primerek slovenske računalniške zgodovine v zbirki, pridružil se bo drugim prelomnim računalnikom, ki so nadzorovali naš pospeševalnik delcev, merili jedro nuklearke in načrtovali predor Karavanke."

Direktor Arnesa Marko Bonač pa je povedal, da ga zelo veseli, da so ob "30-letnici Arnesa našemu Stenarju, ki je med osamosvojitvijo in v devetdesetih letih predstavljal dostop do interneta in informacij za praktično vsakogar od nas, našli nov dom, v katerem bo spominjal na pionirske čase." 

Računalniški muzej v Ljubljani neprekinjeno deluje že od leta 2004. Preko zbirke, ki danes obsega že več kot 6.500 primerkov strojne in programske opreme, knjig, revij in povezanih predmetov iz zgodovine razvoja računalništva pri nas in v tujini, ter s pomočjo povezanih programov širši javnosti omogoča razumevanje visoke informatiziranosti družbe, v kateri živimo.