Jupitra ne imenujejo zaman kralj planetov. Je ogromen, težak in zdaj znanstveniki menijo, da je postal tako velik, kot je, zato ker je pojedel koščke drugih planetov. Tako je, kot domnevajo, plinski velikan, poimenovan po rimskem bogu, na svoji poti absorbiral vrsto majhnih planetezimalov, da je zasedel mesto največjega planeta v sončnem sistemu.
Do omenjene teorije je prišla ekipa mednarodnih astronomov, ki jo vodi Yamila Miguel z nizozemskega inštituta za vesoljske raziskave SRON, in je predstavljena v članku v Astronomy & Astrophysics. Teorija sledi lanskim odkritjem Nasinih znanstvenikov, da planetova Velika rdeča pega raste.
Ko je Nasina vesoljska misija Juno leta 2016 prispela na Jupiter, so znanstveniki ujeli pogled na izjemno lepoto petega planeta od sonca. Poleg znamenite Velike rdeče pege se je izkazalo, da je Jupiter posejan z orkani, kar mu daje videz in mističnost Van Goghove slike. Toda kaj leži pod zunanjo plastjo, ni bilo takoj jasno. Je pa Juno lahko izmeril variacije v gravitacijskem vlečenju nad različnimi lokacijami na površini planeta, kar je astronomom dalo informacije o tem, kaj leži spodaj. Ugotovili so, da ne gre za homogeno in dobro mešano sestavo, temveč za višjo koncentracijo kovin – elementov, težjih od vodika in helija – proti središču planeta. Skupina astronomov pravi, da je najverjetnejša razlaga ta, da je Jupiter absorbiral večje število planetezimalov, zaradi česar postaja vse večji in večji.
Planetezimali so astronomska telesa, ki krožijo na orbiti okrog protozvezde. Takšno telo nastane kot rezultat postopnega naraščanja na račun manj gostih teles, sestavljenih po večini iz prahu protoplanetnega diska. Planetezimal priteguje vedno novo snov in s tem se mu povečuje njegova masa.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.