Na nebu nad Slovenijo že žari novoodkriti zeleni komet

Novoodkriti komet bo največjo svetlost in s tem vidnost dosegel 1. februarja, ko bo od Zemlje oddaljen "le" 42 milijonov kilometrov, je povedal predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna. Takrat ga bo mogoče brez težav videti tudi s prostim očesom. Satelit so astronomi prvič opazili marca lani, ko je letel mimo Jupitra.

P besedah Žiberne je trenutno viden v ozvezdju Malega medveda, kjer bo do noči z 28. na 29. januar. Med 30. in 31. januarjem bo letel okoli 10 stopinj vstran od Severnice, nato bo vstopil v ozvezdje Žirafe, 4. in 5. februarja pa bo v ozvezdju Voznika. "Vsa omenjena ozvezdja so trenutno visoko na nebu in lepo vidna," je dejal Žiberna.

Komet je pri nas z boljšim daljnogledom viden že od decembra. Lepo je bil viden tudi prejšnji teden, ko je bilo v jutranjem času nekaj jasnine, v zadnjem času pa ogled otežuje oblačno vreme. Trenutno je komet na meji, ko ga bo že mogoče videti tudi s prostim očesom, "seveda s temne lokacije, kjer ni svetlobnega onesnaževanja", pravi Žiberna.

Od 17. januarja je komet tudi cirkumpolaren, kar pomeni, da je na odprtem obzorju viden vso noč. V večernem času bo lepo viden še tudi v sredini februarja.

Vrnil se verjetno ne bo več. Če se bo, pa naj bi za to potreboval več milijonov let

Komet z znanstvenim imenom C/2022 E3 (ZTF) so prvič opazili v kalifornijskem observatoriju Palomar prek programa Zwicky Transient Facility, s katerim kartirajo vesolje. Komet se je Soncu predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji.

Znanstveniki so izračunali, da je ta komet nazadnje preletel Zemljo pred približno 50.000 leti, kolikor naj bi na podlagi podatkov o letu kometa znašal njegov obhodni čas. Potem ko bo zapustil naše Osončje, se sicer zaradi narave svoje orbite vanj zelo verjetno nikoli več ne bo vrnil ali pa se bo to zgodilo šele čez milijone let.

Komet je sestavljen iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa je ocenjen na približno en kilometer, je po poročanju AFP pojasnil Nicolas Biver, astrofizik na pariškem observatoriju. To pomeni, da je precej manjši od kometa Neowise, zadnjega kometa, vidnega s prostim očesom, ki je Zemljo preletel marca 2020, in Hale-Boppa, ki je leta 1997 preletel Zemljo in imel približno 60-kilometrski premer.

Na nebu je danes sicer pestro – Zemljo in Sonce bo namreč v tem času prešel tudi asteroid v velikosti tovornjaka. Tega so odkrili šele v soboto, kot so povedali na Nasi, pa nevarnosti, da bi ta trčil v Zemljo, ni.