Varnostna razdalja? Pri 130 kilometrih na uro je pot ustavljanja 129 metrov

Slovenski vozniki nismo najboljši zgled pri vožnjah po avtocestah. Še posebej nam ne gredo od rok primerna varnostna razdalja, prilagoditve hitrosti in pravila prehitevanja, zlasti v jutranjih konicah, so opazili predstavniki družbe Dars. "Ob tem izpostavljamo še eno težavo na slovenskih avtocestah: vozniki ne spuščajo vozil, ki se vključujejo v promet oziroma na vozni pas. Tu se vidi, kako slabo upoštevajo vozniški bonton," so opozorili in ob tem spodbudili, da bo občutno lažje, če se bomo preprosto sprijaznili z jutranjo gnečo, v kateri ne moremo prehitevati, ker promet zaradi gostote poteka po dveh voznih pasovih.

Poletni čas že v osnovi pomeni, da je na avtocestah več tujcev. Zanimalo nas je, kaj opažajo v Prometno-informacijskem centru, kakšno je stanje, so vozniki strpni? "Kot nam povedo tudi kolegi iz drugih evropskih držav, se je potrpežljivost in prometna kultura voznikov v letošnjem letu precej poslabšala. To seveda vpliva na večje število nesreč in manjšo prometno varnost. V Sloveniji se je sicer že precej izboljšalo ustvarjanje prostora za intervencijska vozila ob zastoju, vendar je treba vedno znova opozarjati, da reševalni pas lahko reši življenja," je pojasnil vodja Prometno-informacijskega centra Branko Nastran.

Zakaj je dobro, da ves čas spremljamo, kako hitro vozimo? Na avtocestah hitrost zaznavamo drugače kot na ostalih cestah nižje kategorije. "Pri vožnji na avtocesti se zdi 60 kilometrov na uro kot 20 kilometrov na uro, toda ni," so poudarili na Darsu.

Posebna pozornost je potrebna pri dohitevanju počasnih tovornih vozil, so izpostavili na Agenciji RS za varnost prometa (AVP). Razlika v hitrosti je namreč lahko veliko večja od naših pričakovanj ali ocene, kar pa predstavlja tveganje za nalet, ki ima navadno hude posledice, so utemeljili: "Razlogi za napačna pričakovanja ali oceno so lahko:  noč, saj je hitrost in oddaljenost pred nami vozečega vozila težje oceniti; zmanjšana vidljivost (megla, močan naliv, sneženje), slabo vidne (umazane) ali nedelujoče pozicijske svetilke na tovornem vozilu – vse to lahko povzroči, da takšno vozilo prepozno zaznamo;  in zelo velika razlika v hitrostih."  Naše vozilo prevozi v eni sekundi pri hitrosti 130 kilometrov na uro kar 36 metrov in v treh sekundah več kot 100 metrov. Pri višjih hitrostih so te razdalje še mnogo večje, so izpostavili na AVP.

Dars: Potujte in ne tekmujte z drugimi vozniki

Na Darsu so spomnili, da je v Sloveniji, če ni s signalizacijo drugače določeno, najvišja dovoljena hitrost na avtocestah 130 kilometrov na uro, na hitrih cestah 110 kilometrov na uro, ki pa jo moramo ustrezno zmanjšati, če razmere na cesti ne dovoljujejo tako hitre vožnje.

Poleg tega je na slovenskem avtocestnem omrežju nekaj daljših odsekov, kjer je zaradi zahtevnih infrastrukturnih objektov (predori in daljši viadukti) vozna hitrost omejena na 100 kilometrov na uro.

Morda se bo komu ta opomnik zdel nepotreben, češ: saj to že vse vemo, vendar je Dars s to navedbo želel opozoriti, da sta neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja glavna 'krivca' za prometne nesreče na avtocestah in hitrih cestah. 

To potrjujejo podatki AVP. Če se zazremo zgolj v letošnje leto. V obdobju od 1. januarja do 17. julija 2022 se je največ prometnih nesreč – 223 od skupno 886 nesreč na avtocestah in hitrih cestah – zgodilo zato, ker vozniki niso vozili na primerni varnostni razdalji.

Zaradi prehitre vožnje se je v istem obdobju zgodilo 186 prometnih nesreč, v katerih so umrli trije, težje pa se je poškodovalo 23 udeležencev v prometu. Na tretjem mestu je nepravilna vožnja v nasprotno smer, ki je v istem obdobju terjala 146 nesreč, v katerih je umrlo 11 udeležencev, štirje so utrpeli težje poškodbe. 

Koliko časa prihranimo z večjo hitrostjo?

Vozniki pričakujejo večji prihranek časa od dejanskega, zato so pripravljeni voziti hitreje, so opazili pri Darsu. A prihrankov časa pri vožnji ni možno napovedovati zgolj matematično, saj zaradi gostote vozil, manevrov prepletanja in prehitevanja vožnja praviloma ni enakomerna. Ob jutranji in popoldanski konici se promet na vseh večjih vpadnicah velikokrat celo ustavi, zato je morebitne prihranke težko napovedati. Časovni prihranek na račun večje hitrosti je zagotovo manjši kot pa nevarnosti, katerim se izpostavljamo s prehitro vožnjo. Pomembneje je voziti strpno in s hitrostjo, ki jo razmere na cesti omogočajo, so izpostavili.

Pot ustavljanja osebnega vozila pri 130 kilometrih na uro je 129 metrov na suhem in 199 metrov na mokrem vozišču

Pot ustavljanja je pot, ki jo voznik prevozi od trenutka, ko opazi oviro na cesti, in do trenutka, ko vozilo ustavi. Takoj, ko voznik oviro zazna, reagira. Od tod izhaja pojem reakcijska pot. Ta je pri mlajših voznikih krajša, saj so mladi bolj spretni in hitreje reagirajo. Takoj, ko voznik prične z zaviranjem, pa vozilo naredi 'zavorno pot'. Obe razdalji skupaj pa tvorita 'pot ustavljanja'. so pojasnili na Darsu.

Pot ustavljanja je teoretičen parameter, dejanska pot pa je odvisna od stanja vozne površine, vzdolžnega naklona ceste in tudi od samega vozila: kakovosti pnevmatik, motorja, tovora, ki je naložen na vozilo. Pot zaviranja je tako na mokri cesti lahko kar dvakrat, na poledeneli pa trikrat daljša kot na suhi cesti, so izpostavili pri Darsu. 

Na AVP so navedli konkretne številke. Pot ustavljanja osebnega vozila pri 100 kilometrih na uro je 83 metrov na suhem vozišču in 124 metrov na mokrem vozišču. Pri 130 kilometrih se ta razdalja poveča na 129 metrov na suhem vozišču in 199 metrov na mokrem vozišču.

Zato je pomembno, da vozila v koloni vozijo na ustrezni varnostni razdalji, ki je ključ do varne vožnje. Žal so pri Darsu opazili, da je mnogi vozniki preprosto ne upoštevajo, kar je še posebej očitno med jutranjimi prometnimi konicami. Pravilna varnostna razdalja nam omogoča čas za reakcijo za nepredvidene dogodke pred nami, poleg tega pa je tudi prehitevanje veliko varnejše, če jo upoštevajo vsi vozniki. Voznik, ki prehiteva, se pri pravilni razdalji lahko tudi varno vključi nazaj na vozni pas, so spomnili pri Darsu.

Varnostna razdalja – pravilo dveh sekund

Varnostna razdalja v normalnih okoliščinah ne sme biti krajša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s katero vozimo, prevozimo v dveh sekundah. Če upoštevamo hitrost 100 kilometrov na uro, je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa minimalno 72 metrov. Pravilo dveh sekund uporabljamo tako, da ob robu vozišča izberemo neki predmet oz. orientacijsko točko (na primer postavljen prometni znak, cestni smernik ...). Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom vozila prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: enaindvajset, dvaindvajset. Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo, če ga prevozimo prej, je naša varnostna razdalja premajhna, so pojasnili pri Darsu.

Čeprav je med vožnjo po avtocesti predpisana dvosekundna varnostna razdalja, pa je zaradi večjih hitrosti priporočljivo voziti na trisekundni razdalji. "V slabih vremenskih razmerah in poslabšani vidljivosti (dež, sneženje, slepeče sonce, megla ...), priporočamo, da jo še nekoliko povečamo ter smo še bolj zbrani. Če vozimo na premajhni varnostni razdalji in moramo začeti zavirati, lahko to nadoknadimo le z močnejšim zaviranjem od voznika pred sabo. Lahko se torej zgodi, da kateri od voznikov tudi z ekstremnim zaviranjem ne bo več mogel preprečiti naleta," so opozorili na AVP.

Nevarni manevri na avtocesti: vključevanje na in izključevanje z avtoceste, prehitevanje

Vožnja po avtocestah in hitrih cestah velja za varnejšo od vožnje po ostalih cestah nižje kategorije. Podatki AVP kažejo, da se je na avtocestah in hitrih cestah do konca leta 2021 zgodilo najmanj prometnih nesreč – 1895 oziroma 11 odstotkov. Največ nezgod so vozniki doživeli na cestah v naselju, in sicer 11.054 (65 odstotkov), na regionalnih državnih cestah 2289 (13 odstotkov). 

Ker so na avtocestah bolj nevarni manevri: vključevanje na avtocesto, prehitevanje in izključevanje z avtoceste, je Dars opisal pravili vključevanja in izključevanja.

Pravilno vključevanje na avtocesto: ko se vključite na avtocesto, ni priporočljivo takoj zapeljati na vozni pas, ki je sicer namenjen vožnji po avtocesti. Svojo hitrost prilagodite toku hitrosti na avtocesti, ko ste na pospeševalnem pasu, nato se z vključenim smernim kazalcem, tako da nikogar ne ovirate ali ogrožate, vključite v promet.

Bodite pozorni na vozila na pospeševalnem pasu, ki se nameravajo vključiti v promet. Če je le mogoče, se premaknite na prehitevalni pas in tako vozilu, ki se vključuje, omogočite varno vključitev v promet.

Napaka: Mnogo voznikov vozi po pospeševalnem pasu počasi in prestrašeno, potem pa se – ko se pas naenkrat konča – vrine med drveče voznike. S tem nepremišljenim dejanjem povzročijo zaviranje in naglo prehitevanje voznikov, ki so že na avtocesti.

Pravilno izključevanje z avtoceste: pozorno opazujte prometne znake in usmerjevalne table, ki sporočajo, kdaj morate zaviti z avtoceste – le tako se boste pravočasno razvrstili in pravilno zapeljali na zaviralni pas. Vključite smerno utripalko. Na zaviralni pas zavijte z nezmanjšano hitrostjo, da ne povzročate zaviranj in naletov vozil, ki ostanejo na avtocesti, šele nato zmanjšajte hitrost in po priključku varno zapustite avtocesto.

Ob tem pri Darsu priporočajo, da preden se odpravite na pot, preverite razmere na cestah, ki jih najdete na spletni strani promet.si, na brezplačnem odzivniku za stanje na avtocestah: 080 22 44, dogodkom na avtocestah lahko sledite tudi na mobilni aplikaciji Promet+ ali pokličete za nasvet in pomoč Prometno-informacijski center na telefonsko številko 1970. Upoštevajte vse udeležence v prometu, brzdajte nogo na pedalu za plin in nadzorujte svoj števec, so strnili.

Na AVP so za konec svetovali: Pomembno je, da kadar voznik na avtocesti iz kakršnega koli nujnega razloga bistveno zmanjša hitrost ali vozi z zmanjšano hitrostjo, vklopi varnostne utripalke. To je odlična informacija voznikom za njim, da se dogaja nekaj izrednega.

Kako bo ta konec tedna na slovenskih avtocestah?  Več zastojev od juga proti severu kot v obratni smeri

Počitnice se končujejo v številnih evropskih državah, vendar ne povsod. V nekaterih nemških deželah trajajo vse do sredine septembra, je pojasnil Branko Nastran: "Zato bo konec tedna še vedno gneča na turističnih poteh v obe smeri, bo pa več zastojev od juga proti severu kot v obratni smeri."

Po njegovih napovedih bodo obremenjeni praktično vsi mejni prehodi s Hrvaško, najbolj tisti v Istri, Obrežje in Gruškovje. "Največ zgostitev pričakujemo na primorski avtocesti in pred avtocestnima prehodoma z Avstrijo (Karavanke in Šentilj). Voznikom priporočamo, da se predvsem izogibajo cest med Jesenicami in Karavankami," je svetoval.

Glede na letošnje izkušnje bo od Hrvaške proti Avstriji največ prometa v petek in soboto, v obratni smeri pa v soboto in ponedeljek. "Tudi ostali dnevi konec tedna ne bodo brez gneče. Zato priporočamo, da si vozniki za odhod na morje ali vrnitev z dopusta izberejo zgodnje jutranje ali večerne ure," je strnil Nastran. 

* Naročnik vsebine je Dars