Balanca: Sodobna dirkališča, grajena na odročnih delih sveta

V tokratni oddaji smo sprva na hitro ošvrknili rezultate in odzive po drugi dirki letošnje sezone razreda MotoGP. Za nami je mokra oziroma poplavljena dirka v Indoneziji. Dirkališče v Mandaliki je doživelo svojo premiero in karavana dirkačev razreda MotoGP se je po dveh desetletjih odsotnosti vrnila nazaj v Indonezijo, kjer je motociklistični šport izjemno priljubljen. A Indonezija je bila kraj nesrečnega imena za Marca Marqueza, ki je tam vknjižil štiri padce v enem samem vikendu in s tem tudi novo poškodbo, ki je zopet prinesla težavo z dvojnim vidom in odsotnost vsaj še na dirki v Argentini, ki sledi ob prihajajočem koncu tedna. Kaj se dogaja z Marquezom? Jasno, več o tem v Balanci.

Le na kratko smo tokrat tudi analizirali precej kaotično mokro dirko in rezultate posameznih dirkačev, preden smo se lotili naše glavne teme, ki so jo tokrat predstavljala sodobna dirkališča, ki so grajena na odročnih delih sveta. Če se je v petdesetih ali šestdesetih letih prejšnega stoletja še dirkalo na cestnih dirkah, ki so bile speljane skozi mestna središča, se je v sedemdesetih in osemdesetih pričela gradnja sodobnih in varnih dirkališč, ki so praviloma bila grajena blizu velikih mest, da so omogočala pravo infrastrukturo dirkačem, moštvom in novinarjem, obenem pa ponujala številne možnosti zabave in prenočevanja tudi veliki množici gledalcev. Dirke so bile odlično obiskane. Danes se zdi, da gre trend v povsem drugačno smer. Namesto gledalcev na tribunah je vse bolj pomembno občinstvo pred TV sprejemniki širom po svetu, za gledalce na kraju dirke pa se zdi, da so žal vse bolj drugotnega pomena. Dirkališča se zadnja leta gradijo na odročnih koncih sveta, kjer je zemlja cenejša in gradnja finančno ugodnejša. Prve tri dirke sezone v Katarju, Indoneziji in Argentini si zagotovo delijo vsaj eno skupno lastnost: vse tri dirkaške steze so slabo obiskane in praviloma ležijo proč od velikih mest. Še posebej v primeru Argentine in Indonezije gre za težko dostopne kraje s slabimi povezavami in hotelsko infrastrukturo. Nič drugače ni z dirko v Aragoniji ali z dirkališčem na Finskem, dosti bolje ni niti ob gostovanju karavane MotoGP ob koncu sezone na Tajskem. Gre res zgolj za pomoč nerazvitim regijam? Je to prava ideja ali pa so dirkališča bogu za hrbtom nova resničnost motociklističnega športa? Zakaj je temu tako in kam pelje ta novi trend, se sprašujemo v novi epizodi Balance, ki si jo lahko ogledate od danes naprej.