Pahor ob 70-letnici juda v Sloveniji vročil državni odlikovanji

Tina Trstenjak je prejela zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in za navdih ljudem. JZS pa je ob svečanosti prejela red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju juda v Sloveniji in za pomembne mednarodne uspehe slovenskih judoistov. Državno odlikovanje bi morala prejeti še Urška Žolnir Jugovar, a je trenutno v vlogi športnega direktorja na evropskem prvenstvu do 23 let v Sarajevu, je potrdil predsednik Evropske judo zveze Laszlo Toth. Žolnir Jugovar bo zlati red za zasluge tako prejela na posebni slovesnosti v Predsedniški palači 16. novembra. "Najprej izredna hvala gospodu predsedniku. Ogromno mi pomeni in zelo sem ponosna na to odlikovanje. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mojima staršema, ki sta me podpirala od samega začetka ter bila z mano takrat, ko mi ni šlo, in se veselila z mano ob največjih uspehih. Velika zahvala gre trenerju Marjanu Fabjanu, s katerim sva dosegla vse, kar je bilo našteto. To je terjalo ogromno dela, znanja, ki ga je vložil vame, in ogromno odrekanja," je dejala Trstenjakova, ki se je zahvalila tudi svojemu klubu Z'dežele Sankaku. Dvaintridesetletna Trstenjakova je nazadnje nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je v kategoriji do 63 kg osvojila srebrno kolajno, potem ko je v finalu izgubila proti Francozinji Clarisse Agbegnenou. Pred tem je na igrah v Riu de Janeiru osvojila zlato. Je tudi svetovna prvakinja iz Astane leta 2015, skupno pa je na SP osvojila še tri kolajne, eno srebrno in dve bronasti. Sedemkrat je slavila na tekmah za grand slam, sedem medalj, od tega tri zlate, pa ima tudi z evropskih prvenstev.

"Ponižno sprejemam nagrado in hkrati obljubljam, da je to zaveza za naše delo vnaprej. Upam, da se bomo še večkrat srečevali na podobnih priložnostih v prihodnje," pa je povedal predsednik JZS Lovrencij Galuf. JZS sicer rojstni dan praznuje ravno na svetovni dan juda, 28. oktobra. Prav tako pa tudi prednostna naloga slovenskega juda sovpada s svetovnim motom inkluzije. Ob slovesnosti je JZS izdal tudi poseben zbornik, ki skupaj s prejšnjo verzijo ob 60. obletnici zaobjema vse prelomnice juda na slovenskih tleh. Ta se lahko poleg 70-letne tradicije pohvali s številnimi uspehi, posebej v zadnjih dveh desetletjih. Prvi večji mejnik je postavila Žolnir Jugovar, ki je leta 2004 v Atenah priborila prvo olimpijsko medaljo za slovenski judo. Kasneje je bron iz grške prestolnice še oplemenitila z zlato kolajno, skupaj pa je slovenski judo v zbir uspehov prispeval šest kolajn. Zlato je dodala še Trstenjakova v Riu de Janeiru pred dobrimi šestimi leti. Tudi na svetovnih prvenstvih je Slovenija osvojila bogato bero kolajn, in sicer 14, od tega eno zlato Trstenjakove v Astani pred sedmimi leti ter še pet srebrnih in osem bronastih odličij. 

Na prvenstvih stare celine ima judo na sončni strani Alp vključno s prvim nosilcem kolajne slovenskega rodu Stankom Topolčnikom (Ostende, 1969) kar 49 odličij, od tega deset zlatih. Z žlahtnimi kovinami se lahko pohvalijo tudi judoisti in judoistke v mlajših kategorijah, tekmovalci na sredozemskih igrah ter na OI mladih in nekaterih ekipnih tekmovanjih. "Ne le dosegati zlate, srebrne in bronaste medalje z največjih prvenstev, ampak skrbeti za vrednote juda, načela, filozofijo in moč značaja marljivih in častnih ljudi, ki prispevajo k družbi kot celoti. To je moč juda," pa je ob izdanem zborniku o zasledovanju temeljnih vrednot športa zapisal njegov urednik Gorazd Meško. Predsednik evropskih olimpijskih komitejev Spiros Capralos je podelil dve priznanji, ki sta jih prejela Galuf v imenu JZS in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Toth pa je v imenu Evropske judo zveze podelil pet nagrad. Nagrade so prejeli Trstenjak, Žolnir Jugovar, Gabrovec, mednarodni sodnik juda Franc Očko in JZS.

Priznanja so podelili tudi pri JZS. Galuf je priznanje za najboljšo judoistko zadnjega desetletja podelil Trstenjakovi, za najboljšega judoista zadnjega desetletja pa Adrianu Gombocu. Posebna priznanja za dolgoletno delo v judu je prejelo veliko število ljudi znotraj zveze, tako prisotnih kot neprisotnih na prireditvi, ki so najzaslužnejši za uspeh slovenskega juda.