Začetek letošnjega leta je najprej zaznamovala draginja, ki ji po besedah Žive Logar, koordinatorke programa Veriga dobrih ljudi, kar ni konca. Pravi, da se je prav zato število ljudi, ki potrebujejo pomoč, povečalo. "Povečalo se je število družin, kjer so starši zaposleni, pa z mesečnim prihodkom sami ne zmorejo. To je ena stvar, za katero nam je zelo hudo. Težko je, da nekdo, ki je delovno aktiven, svojim otrokom ne more nuditi najnujnejših stvari," pravi.
Podatki kažejo celo, da je kar 60 odstotkov vseh družin, ki so zaprosile za pomoč, takih, kjer so starši zaposleni.
V letošnjem letu so pomagali oziroma obravnavali okoli 650 socialno ogroženih družin, pri njih so opravili več kot 130 terenskih obiskov na domu. Poleg tega so skoraj 400 terenskih obiskov opravili na poplavnih območjih, torej pri gospodinjstvih, ki so bila prizadeta v letošnjih avgustovskih poplavah. 217 družinam so razdelili tudi bone Desetak v skupni vrednosti 90.130 evrov.
Primeri novih začetkov in zgodb o uspehu
Kar nekaj je bilo tudi primerov nasilja, pravi Gala Kuder, ki dela na programu Veriga dobrih ljudi. "Leto so zaznamovali tudi, mi temu pravimo 'novi začetki'. Gre predvsem za ženske, ki se znajdejo v nasilnem razmerju in se morajo umakniti v varno hišo ali materinski dom. Ker pa je bivanje tam časovno omejeno, morajo najti novo namestitev. Ker so najemnine tako visoke, plačati pa je treba tudi visoko varščino, se na nas obračajo predvsem za finančno pomoč," razlaga.
Pojasnila je, da sicer pomagajo tudi Centri za socialno delo, a da se postopki pri njih včasih zavlečejo, situacijo pa je treba rešiti čim prej. "Na nas se obračajo, da je vselitev v nov dom v določenem času sploh možna," je dodala Kuderjeva.
Povečevanje števila primerov nasilja so začeli opažati v času pandemije, število pa se tudi zdaj ne zmanjšuje, pač pa še nekoliko narašča. "Te družine poleg materialne in finančne pomoči pogosto potrebujejo tudi pravno in psihosocialno pomoč. V okviru programa jim lahko nudimo vse to," je povedala Kuderjeva. Prednost progama Veriga dobrih ljudi je tako gotovo celostna pomoč.
"Prav zdaj sva imeli z eno mamico zadnje srečanje. Na nas se je obrnila, ko je bila nameščena v varni hiši. Z našo pomočjo je zaživela na novo, zdaj sta s sinom v subvencioniranem najemniškem stanovanju. Vmes je bila tudi brezposelna, pa je zdaj dobila tudi novo zaposlitev. Lahko rečemo, da gre za zgodbo o uspehu," je povedala.
Opravili več kot 1100 telefonskih svetovanj, zbirali šolske potrebščine, organizirali izlete, otroke peljali na morje ...
So pa tudi v letošnjem letu ponovno pomagali tudi z donacijami. Zbirali so šolske potrebščine, otroke in družine pa opremili tudi z računalniki. "Organizirali smo tudi izlete in prostočasne aktivnosti, ki smo jih ponudili družinam, da smo jih lahko vsaj za en dan razbremenili, da so pozabili na svoje stiske," je pojasnila Logarjeva. Kot pravi, takšne izkušnje povezujejo družino, torej starše in otroke, kar je v času stisk zelo pomembno.
Opravili so tudi več kot 1100 telefonskih svetovanj, to pomeni, da so se nanje posamezniki, ki so se znašli v stiskah, obračali dnevno.
Brezplačna pravna pomoč: Večinoma je težava v tem, da ljudje ne poznajo svojih pravic
Pravnica Tjaša Tomažin Razpotnik na ZPM Moste - Polje vodi enotno pravno točko, kjer ponujajo brezplačno pravno pomoč. Letos so imeli 614 obravnav primerov, večinoma gre za postopke uveljavljanja pravic iz javnih sredstev na Centrih za socialno delo. Ukvarjajo se predvsem z uveljavljanjem pravic, kot so denarna socialna pomoč, otroški dodatki, neprofitna stanovanja, izvršbe in osebni stečaji.
"Večinoma je težava v tem, da ljudje ne poznajo svojih pravic, da jim nihče ne pove, kaj jim pripada, da ne znajo izpolnjevati vlog, pregledati odločb," je naštela sogovornica in dodala, da velikokrat spregledajo, da je prišlo do kakšne napake in da bi lahko vložili pritožbo. Težave se pojavljajo tudi pri štetju rokov. "Tudi glede izvršb preživnine se dostikrat obrnejo name, ker dobijo prošnjo za dopolnitev, pa obupajo, ker je ne znajo dopolniti," razlaga.
Se pa nanje zaradi nevzdržnih razmer v primarni družini obrača tudi vse več mladostnikov in najstnikov, ki družino zapustijo. "Če v družini ni bilo ravno nasilja, jih CSD še vedno obravnava kot del družine, čeprav z njimi nimajo stika in od njih ne dobijo nobene pomoči. Ti mladi tako težko dobijo pomoč države," pravi in dodaja, da gre za dijake in študente, ki želijo končati šolanje, vendar pa so zaradi razmer prisiljeni v delo, posledično pa šolo končajo veliko kasneje ali pa je sploh ne končajo.
Veliko je primerov, ko je denimo napačno upoštevan dohodek pri otroškem dodatku. Če vložijo pritožbo in so pri tem uspešni, družina običajno lahko dobi 10 ali pa 20 evrov na mesec več. "Marsikomu se to ne zdi velika razlika, njim pa to ogromno pomeni in dejansko naredi razliko," je povedala. Običajno jih uporabniki kličejo zaradi ene zadeve, po pogovoru z njimi pa ugotovijo, da bi lahko rešili celo vrsto stvari. "Res skušamo pomagati čim bolj celostno," pravi Tomažin Razpotnikova.
"Fantastičen občutek je, ko nekomu lahko pomagam, da se zna sam postaviti zase in uveljaviti svoje pravice. Rada vidim, kako se naučijo sami reševati težave," je še povedala sogovornica.
Ljudem v stiski so nudili več kot 2300 ur psihosocialne pomoči
Monika Erjavec Bizjak, ki pri Verigi dobrih ljudi ponuja psihosocialno pomoč, se je ZPM Ljubljana Moste - Polje pridružila že v času študijskih let. "Zdi se mi, da so nevladne organizacije, kot je naša, dragocene za našo družbo, ker ljudem lahko pomagamo, ko institucije mogoče ne zmorejo več, hkrati pa se lahko z njimi povezujemo in pokažemo druge uvide, ki jih one morda spregledajo ali pa jih niti nimajo možnosti videti," je povedala. Veliko stisk namreč prepoznajo tudi prek otrok, ki se vključujejo v prostočasne dejavnost in tabore, in nato pomagajo vsej družini.
Zgolj v letošnjem letu so povsem brezplačno opravili več kot 2300 ur psihosocialne pomoči družinam, posameznikom, otrokom, mladostnikom. "To se mi zdi res ogromna številka," je povedala in pojasnila, da imajo na voljo štiri terapevtske sobe, ki so pravzaprav zasedene vsak dan od jutra do večera. Vključujejo tudi zunanje terapevte in s tem zmanjšujejo čakalne dobe. "Zavedamo se, da ko je človek v stiski, potrebuje pomoč takoj," je poudarila.
Kot pravi, so stiske zelo različne, se pa nanje, kot je povedala že Logarjeva, vse pogosteje obračajo ljudje, ki so sicer redno zaposleni, pa s prihodki vseeno ne shajajo več. "In včasih dolgo časa potrebujejo, da premagajo občutek krivde, ki ljudi pogosto spremlja, ko pridejo prosit za pomoč," pojasnjuje Erjavec Bizjakova. Veliko je bilo tudi primerov stisk mladostnikov, ki se počutijo zelo osamljene in čutijo veliko praznine. Čeprav je točen razlog za ta pojav težko določiti, pa gotovo nekaj izvira iz tega, da zmanjkuje časa za povezavo, ki jo otrok potrebuje s svojimi starši, je razložila. Te varne navezanosti pri sovrstnikih ne morejo dobiti, ker je tam več tekmovalnosti, ne brezpogojne ljubezni.
Primerov, ki se te dotaknejo, je veliko. "Ko slišiš te žalostne zgodbe, si večkrat fasciniran nad tem, kaj vse zmorejo ljudje preživeti. Kako se borijo, da preživijo svoje otroke," pripoveduje. Nekatere družine na ZPM-ju spremljajo tudi več let in vedno so veseli, ko vidijo, da je prišlo do spremembe na bolje. Družine predvsem opolnomočijo, pomagajo pa jim tudi pri ureditvi stanovanjske stiske, dijaških domov ...
"Eni mami so nekje rekli, naj jih pokliče, pa ji bodo povedali, ali je dobila pomoč ali ne, ona pa se je ukvarjala s strahom, kako naj sploh pokliče, ker nima sredstev, da bi sploh napolnila telefon. Zdi se nam, da danes ni noben problem poklicati, še vedno pa obstajajo ljudje, ki jim to je stiska," se spominja enega od primerov.
