Družina, ki ji je voda vzela vse, se vrača domov: 'Brez dobrih ljudi ne bi bilo nič'

4. avgusta se je življenje tričlanske družine iz Trzina postavilo na glavo. Medtem ko sta bila starša v službah, je srednješolka doma čakala s psom. "Mož je domov prihitel zadnji trenutek. V roku desetih minut je zalilo celotno stanovanje," je povedala mama. Voda je nenadoma začela teči iz električnih vtičnic, elektrika pa ni bila ugasnjena, zato sta hitro zbežala k zgornjim sosedom. "Tekla sta gor, ker bi ju lahko ubilo," razlaga mama in dodaja, da sta rešila sebe, psa in dva telefona – vse ostalo je potonilo. 

Voda je segala do 1,35 metra visoko. Izgubili so vse – vse elektronske naprave in gospodinjske aparate, od računalnika, prenosnikov pa do hladilnika, pečice, pomivalnega in pralnega stroja. Preživel ni niti štedilnik. Vse, kar je bilo lesenega, je zacvetelo – omare, mize in drugo pohištvo. Povsem uničene so bile tudi sedežna in postelje. 

Stanovanje so morali olupiti do druge gradbene faze, kar pomeni, da so morali pravzaprav renovirati vse. "Tudi ploščice so popokale," je povedala, stanja parketa verjetno niti ni treba omenjati. "Vse smo imeli na tleh, dvignjenih je bilo le nekaj predmetov, ki smo jih shranili," pravi. Hči, ki kot odličnjakinja obiskuje srednjo šolo, je izgubila tudi nov računalnik, ki je bil sicer višjega kakovostnega razreda. "Poleg tega je izgubila vse možne zvezke, učbenike in zapiske," pravi mama.

"Izgubili smo en kup papirjev, pogodb, spričeval. Vsi spomini, albumi, slike. Meni osebno je zelo hudo, ker ni več pianina. Če si nekje doma 24 let, si 'hrčkaš' stvari, veliko stvari s sentimentalno vrednostjo se nabere," je povedala. 

"Tako finančno kot psihično smo res veliko izgubili"

V stanovanju je bilo seveda nemogoče bivati. In kam greš, ko ostaneš brez strehe nad glavo? Najprej k bližnjim. Tako se je družina najprej skupaj preselila k očetovim staršem. "Ampak smo se kar malo 'gužvali'. Pet ljudi in pes v trisobnem stanovanju. Jaz sem se potem preselila k svojim staršem, da imamo več prostora. Tako da zdaj malo ločeno živimo. Na trenutke smo kar malo razpadli," pravi in dodaja, da to družini povzroča dodatno stisko. 

"Meni se je od utrujenosti že prav mešalo. Sedmi dan po poplavah smo bili tako izmučeni. Jaz nisem mogla več, sem se skrila v kot, ker sem bila psihično uničena, pa se imam sicer za kar močno osebo," razlaga. Seveda je morala svoj obup skriti pred hčerko. "Ona je zagotovo doživela hud šok. Ko je začela v stanovanje dreti voda in sta morala z očetom zbežati. Pri sosedih sta čakala od 10. ure zjutraj do 8. ure zvečer. In to brez elektrike, brez vode," pravi. 

Občina jim je za bivanje ponudila še neko drugo opcijo. "Vendar pa zadeva takrat še ni bila čisto bivalna, ker so želeli neke poslovne spremeniti v bivalne. Hči je v srednji šoli, morali smo ji zagotoviti vsaj približno stabilno okolje. Če bi se preselili v te prostore, ki še niso bili ali pa tudi še vedno niso čisto bivalni, bi se morali še tretjič seliti," je povedala. Hkrati pa si želijo čim prej vrniti v svoje stanovanje, tako da tudi ni jasno, za koliko časa bi se sploh (ponovno) selili. 

Poudarila je, da je nastalo za okoli 200.000 evrov škode, poplave pa so prizadele tudi njihovo širšo družino. "Toliko več vode smo porabili pri starših, tudi ko je bilo treba vse preprati. Pralni stroji so ves čas 'laufali'. Dejansko so starši kupili dodatni pralni stroj," je povedala. 

"Toliko sočutja, kot smo ga bili deležni zdaj, prej nisem poznala"

Treba je bilo pošteno zavihati rokave, kot pravi naša sogovornica, pa jim je v naslednjih tednih po poplavah na pomoč priskočilo okoli 80 ljudi. "Res se moram zahvaliti vsem sosedom, družini, prijateljem in znancem," je povedala in poudarila, kako zelo jim je pomenil njihov odziv. Pomagali so jim pri čiščenju, odvozu, reševanju tistega, kar se je rešiti še dalo. 

"Prišli so z metlami, sesalci, razvažalci, prevoznimi sredstvi, hrano..." je naštela in dodala: "Moram povedati, da toliko sočutja, kot ga je bilo izkazanega v tej situaciji, prej nisem poznala. Res nepopisno lepo". V stanovanju je seveda ostalo ogromno vlage, tako da so ga skušali posušiti na vse možne načine. Tisti mesec so za elektriko plačali 384 evrov. 

Kot že omenjeno, so ostali brez pralnega stroja, pa so se tudi prijatelji in znanci ponudili, da jim kaj preperejo. To je bilo ključno, saj so bile stvari prežete z muljem in bi, če ne bi hitro ukrepali, začele gniti. Naša sogovornica se zahvaljuje tudi čistilnici iz Depale vasi. "Gospodu Janezu in družini," je povedala. Dobili so tudi kar nekaj materialne pomoči, od prijatelja so denimo dobili prav pralni stroj. "Brez vseh teh ljudi nam nikoli ne bi uspelo," pravi.

Veliko stvari se tudi sicer ni dalo več rešiti. "Svoje premoženje, kar ga je še ostalo, imamo spravljeno na desetih lokacijah in še zdaj zares ne vemo, kaj vse je še šlo stran," pripoveduje. 

Na roko so jim šli tudi drugi obrtniki. "Javil se je en gospod, ki nam je položil parket," je povedala sogovornica in pojasnila, da so tako plačali le parket, delo pa je opravil brezplačno. Tudi tam, kjer so kupili ploščice so dobili nekaj popusta. "Ljudje so zelo empatični in tudi podjetja," je povedala hvaležno. 

Stanovanje sicer še vedno ni povsem končano, so pa eni redkih, ki so uspeli prenovo tako pospešiti, da se bodo prav v teh dneh lahko vrnili domov. "Ko se bomo vrnili bo veliko bolečine še prišlo, tega se zavedamo. Spomini. A kljub temu moramo živeti naprej in ostati pogumni," pravi. 

"Humanitarne organizacije so odzvale bolj in hitreje kot država"

Pomagale pa so jim tudi dobrodelne organizacije. "Zveza prijateljev mladine Moste-Polje je iskreno dobra organizacija. Takoj so nam ponudili pomoč. Hčerki so pomagali z nakupom zvezkov, šolske torbe, računalnika, tablice in tiskalnika," pravi mama, saj da se je kmalu začela šola. Poleg tega so hčerko vključili tudi v program botrstva, tako da zdaj mesečno prejema pomoč Botra. Pomagali so jim tudi z donacijo hrane. 

"Živa Logar iz ZPM Moste-Polje je res izjemna, ona je bila prvi humanitarni angel. Ves čas nas spremlja in sprašuje, če smo v redu," razlaga mama, ki je šla k njej tudi na pogovor. V okviru programa Veriga dobrih ljudi so skušali družino tudi malo razbremeniti in jih povezati, tako da so jim ponudili oddih na morju in enodnevne izlete. "Zelo smo hvaležni za ponujeno, vendar ob službi in renovaciji enostavno nismo imeli časa, bomo pa verjetno ponudbo izkoristili malo kasneje," je povedala. 

Mama je izpostavila še, da jim je res veliko pomenilo, da jim je Logarjeva tako prisluhnila. "Tako empatična gospa, vrhunska poslušalka in hkrati terapevtka. Ona mi je dala veliko upanja in zagon za naprej," pravi sogovornica, ki se sodelavki ZPM Moste-Polje iz srca zahvaljuje. 

Nekaj hrane jim je zagotovil tudi Rdeči križ, ki jim je pomagal tudi s finančnimi prispevki, sredstva pa so prejeli tudi od Karitasa, Radia 1 in Anine zvezdice. Skupaj so tako od humanitarnih organizacij prejeli med 12.000 in 15.000 evrov. V obzir je treba vzeti, da je Rdečemu Križu in Karitasu sredstva nakazala država, vsakemu po pet milijonov evrov, da so tako ljudje lahko pomoč države dobili hitreje. 

Sicer pa je družina neposredno od države dobila 9544 evrov, kolikor pomoči pripada tričlanski družini. Še približno 900 evrov pomoči so prejeli od občine. V kratkem bodo prejeli tudi 20 odstotkov predplačila za obnovo po poplavah, ki ga prinaša interventni zakon. 

Stanovanje so imeli tudi zavarovano, od zavarovalnice pa so prejeli manj kot 10.000 evrov. "To je recimo ena kuhinja, brez aparatov," razlaga sogovornica. "Izkazal se je tudi CSD, ki je ugotovil, da je deklica primerna za štipendijo," je povedala mama in dodala, da prej o tej možnosti niso nikoli razmišljali, saj nikoli niso bili v finančni stiski. 

"Jezni smo na državo. Z naravo se ni za igrat"

"Mi smo jezni na državo. Jezni smo, da ni več služb, ki bi skrbele za čiščenje strug, hudournikov in gozdov. To more urediti država," je prepričana sogovornica. Ob tem je pozvala, da bi bilo to treba storiti čim prej, da se poplave ne bi ponovile. "Iz danes na jutri lahko postaneš velik revež, čeprav si bil nek povprečen državljan z v redu plačo. To zato, ker so stroški tako visoki. To se ne sme nikomur več zgoditi," je poudarila. 

Opomnila je, da so hidrologi že prej večkrat opozorili, da je treba počistiti struge, hudournike in gozdove, a da jih ni nihče slišal. "Pšata je poleti tako nizka, da še ribe dvignejo in jih nosijo drugam, da sploh lahko plavajo. Nepredstavljivo je, da je tako poplavila," pravi sogovornica. Ocenila je še, da bi morala biti tudi povezanost gasilskih društev še boljša. Tudi razne zapornice bi morali bolje urediti. "Država in občine bi morale med seboj bolj sodelovati, ker trenutno na žalost ne," dodaja. 

"Treba se je bilo res angažirati. Ne predstavljam si, da bi bila starejša ali upokojenka, ki komaj shaja iz meseca v mesec. Ali pa mlada družina s krediti. Ne smemo pozabiti, da so sanacije še v teku in da marsikdo še rabi pomoč. Ko ugasnejo kamere, ostaneš sam," je še povedala. 

Zaključila je z besedami, da država ne sme pozabiti na vse prizadete v poplavah. "Res apeliram na državo, da našteto čim prej uredi," je sklenila.